Kot mlada ustvarjalka se je ljubljanski javnosti prvič predstavila pri komaj 17 letih, ko je svoj kip Dobrodelnost, ki je zatem dolga leta krasil Kranjsko hranilnico (pozneje Mestno hranilnico Ljubljana), leta 1902 razstavljala v izložbi znamenite Bambergove knjigarne na Kongresnem trgu. Izložbe trgovin so bile na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomemben, javen in vsem dostopen prostor za predstavitev novih likovnih ter literarnih del.

»Do leta 1909, ko so odprli Jakopičev paviljon v Ljubljani, ni bilo stalnega razstavnega prizorišča, kar so nadomeščale izložbe. Pri Bambergu so razstavljali mnogi umetniki. Kako se je Elza s svojim delom že kot tako mlada ustvarjalka pojavila v Bambergovi izložbi, ni mogoče natančno ugotoviti, domnevamo pa lahko, da je to možnost dobila s pomočjo staršev, ki sta bila kot pozneje tudi njuna hči vpeta v lokalni in širši evropski intelektualni ter kulturni meščanski krog,« je dejala Barbara Savenc iz Mestnega muzeja Ljubljana. Kustosinja, ki je kiparko in slikarko Elzo Kastl Obereigner leta 2018 z razstavo njenega mladostnega opusa v Mestnem muzeju Ljubljana potegnila iz pozabe.

Elza Kastl Obereigner se je kot mlada ustvarjalka ljubljanski javnosti prvič predstavila s svojim kipom Dobrodelnost, ki je zatem dolga leta krasil Kranjsko hranilnico (pozneje Mestno hranilnico Ljubljana). Foto: Matevž Paternoster

Ustvarjalnost kot del meščanske kulture

Prva slovenska kiparka je izhajala iz meščanske družine. Oče je bil nemški častnik Karl Kastl, mati Frančiška pa je bila iz slovenske trgovske družine Peterka. Z očetovo spodbudo, ki je bil tudi sam amaterski slikar in mecen, je Elza od otroških let risala in se učila slikarstva v zasebni šoli Heinricha Wettacha, kjer se je v hiši sedanjega ameriškega veleposlaništva šolal tudi njen oče. Ukvarjanje z umetnostjo, kar ni veljalo le za mlada dekleta in ženske, temveč tudi moške, pa naj je šlo za........

© Dnevnik