Spomnim se prizora z neke veselice SDS: duo Tomašič-Rant ljudi opominja, da se na vsako vstopnico dobi klobasa, potem se pojavi Mojca Škrinjar in kakih pet minut na odru maha z zastavo. Kombinacija šnopsa, prostaštva in težkega klimakterija kot podoba naše prihodnosti? Po zadnjih referendumih morda niti ne!

Referendum je pomemben instrument demokracije, vendar sam po sebi še ne zagotavlja demokratične odločitve. Glasovanje večine hitro postane populistično orodje, kadar se zapleteno vprašanje preoblikuje v preprosto izbiro med "ljudstvom" in njegovimi domnevnimi sovražniki; kadar se vprašanje zastavi tako, da vnaprej usmerja odgovor; ali kadar se od volivcev zahteva, naj s svojim glasom odločijo o pravicah ljudi, ki nimajo enake moči, da bi svojo plat predstavili v javnosti. V tako vodenem postopku referendum ne širi politične svobode, ampak jo lahko celo oži. Oblast ali politično gibanje se pri tem skrije za rezultat glasovanja, češ da je "ljudstvo odločilo", kot da bi večina imela neomejeno pravico odločati o življenju, dostojanstvu in svoboščinah drugih, nemočnih in manjšin. A referendumski izid krivici ne zagotovi statusa pravičnosti in ne odpravi dolžnosti države, da varuje človekove pravice. Populistična zloraba referenduma se pogosto začne z navidezno preprostim vprašanjem, nadaljuje z zbujanjem strahu in konča z zahtevo po brezpogojni poslušnosti večini. Volivec naj bi odločal hitro, v razmerah, ko čustvene parole izrinjajo razpravo, posledice pa so predstavljene kot nepomembne ali samoumevne. Tako se demokratični postopek izrabi za legitimacijo vnaprej zastavljenega političnega cilja. Zato tudi ni vsako vprašanje primerno za referendum. O zakonih, politikah in skupnih prioritetah je mogoče odločati z ljudskim glasovanjem, toda pri tem morajo veljati jasna pravila, zagotovljena mora biti poštena kampanja in dostop do preverljivih informacij. Predvsem pa pravice manjšin in temeljne človekove pravice ne smejo biti predmet tekmovanja s preštevanjem glasov. Demokracija ni samo pravica večine, da odloči; je tudi njena dolžnost, da ne ogrozi pogojev svobode za vse.

Smrtna kazen je dober primer vprašanja, o katerem demokratična večina ne bi smela odločati kot o navadni politični izbiri. Večina lahko odloča o davkih, javnih storitvah ali načinu upravljanja skupnih zadev, denimo o barvi mestnih avtobusov. Ne more pa z glasovanjem odvzeti človeku temeljne pravice, v tem primeru do življenja. Če bi bila ta pravica odvisna od trenutnega........

© Večer