(KAM GREŠ, MARIBOR) Naredimo to mesto spet veliko!
Leto 1970 – pot v Ljubljano s Pohorje expresom – dve uri in 10 minut!
Leto 2026 – pot v Ljubljano z vlakom – minimalno dve uri in 15 minut!
Po več kot petdesetih letih potrebujemo za pot iz Maribora v Ljubljano z vlakom več kot pa leta 1970 – pa še sendvič in kavo smo dobili na vlaku.
Bili bi seveda krivični, če bi razvoj Maribora posploševali s primerjavo železniškega (po)potovanja do prestolnice. Na "ruševinah" sesutja velikih tovarn in finančnega sektorja je Maribor postal drugačno mesto s številnimi novimi projekti, pa tudi neuresničenimi željami. Ena od stalnic pa je vendarle ostala – za marsikaj še vedno krivimo velikega soseda, oddaljenega borih 126 kilometrov.
Mesto, ki ga imamo Mariborčani neizmerno radi, a tudi mesto, do katerega smo neizmerno kritični, dobiva novo podobo, kljub zelo slabi popotnici. Kako torej najti novo identiteto mesta, kjer je bilo še pred dobrega pol stoletja 12 proizvodnih podjetij z več kot 1000 zaposlenimi – danes je ostal, pa še ta samo napol, le še nekdanji Swaty, kjer so imele sedež v mestu tri banke, danes nimamo več nobene. Kjer smo imeli celo petzvezdični hotel, ki ga danes seveda nimamo več, kjer smo imeli letališče z dnevnim letom v Beograd, povezavami v Skopje, Frankfurt, danes potrebuje lastnik – država leto dni, da popravi streho. Kar načeloma niti ni problem, saj tudi potnikov ni. Hvalabogu, da imamo v Evropi še letališče na Malem Lošinju, ki je po številu........
