menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

“Če bi obstajala realna možnost, da bi škodo ocenjevali iz pisarne, bi to že zdavnaj uvedli”

83 0
29.09.2026

Občinske, regijske in državna komisija, ki ocenjujejo škodo v kmetijstvu zaradi neugodnega vremena, to počno v pisarnah. Občinske komisije v informacijski sistem Ajda zgolj vnašajo podatke o stopnji poškodovanosti posamezne kulture, ki jim jih na podlagi preliminarne ocene kmetijske svetovalne službe, določene na ravni katastrskih občin, sporočajo kmetje. Slednji si tako škodo sami ocenijo, zato so številke v nemalo primerih močno napihnjene, pomoč države pa lahko v tej zmedi dobijo celo tisti, ki sploh niso bili oškodovani. V teh komisijah praviloma sedijo ljudje brez agronomskega znanja. Škodo evidentirajo, ko so pridelki že v kaščah ali na trgovskih policah, zato tudi po tej plati ni podlage za vsaj približno realno oceno. Po pozebi in suši v letu 2025 so jo ocenili šele decembra. Državna komisija politike že leta poziva k razmisleku o smiselnosti ocenjevanja in izplačil državne pomoči, ti pa še naprej delijo bombončke v obliki zapoznele in nepravične proračunske pomoči. K sistemski spremembi ocenjevanja škode v kmetijstvu zaradi vremenskih tveganj jih je zdaj pozvalo tudi štirinajst županov občin jugovzhodne Slovenije.

Pri sovaščanih ali sorodnikih ne smejo ceniti

»Med škodo, ocenjeno čez palec, ki jo na podlagi ocene kmetijske svetovalne službe prijavijo kmetje, in med tisto, ki jo na kraju samem ocenijo strokovno usposobljeni zavarovalniški cenilci, je velikanska razlika,« je v pogovoru za Dnevnik nedavno poudaril Miran Klinc, predsednik občinske komisije za ocenjevanje škode v Ormožu. Pri Agro Zavarovalnici, ki poleg Triglava še edina sklepa kmetijska zavarovanja pridelkov, smo preverili, kako se lotevajo ocenjevanja škode. »Pri nas cenitve opravljajo zgolj ljudje, ki imajo formalno agronomsko izobrazbo, osebne izkušnje s kmetovanjem in ki se redno udeležujejo naših izobraževanj. Cenilec, ki je sokrajan kmeta s poškodovano površino, ki z njim kakor koli poslovno sodeluje ali sta sorodstveno oziroma prijateljsko povezana, ne sme ceniti,« je pogovor začel direktor Agro Zavarovalnice Bojan Bratkovič.

In nadaljeval: »Ne delamo pavšalnih cenitev in tudi ne ocen škode, ne da bi si na terenu ogledali vsak GERK (vsako njivo ali trajni nasad, op. p.), na katerem je bila........

© Dnevnik