Namen demografskega sklada je, da bodo koristi od premoženja, ki so ga ustvarili, imeli upokojenci, je ob predstavitvi zakona o Nacionalnem demografskem skladu poudaril finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovih besedah bo na demografski sklad preneseno premoženje Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kapitalske družbe (Kad), DSU, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Gre za koncentracijo premoženja, s katero bomo imeli določene koristi. Upravljanje premoženja bo profesionalnejše in enostavnejše. Veliko lažje je upravljati en sklad na profesionalen način kot imeti številne sklade, v katerih se premoženje upravlja po različnih metodah, postopkih,« je dejal Šircelj.

Število upokojencev se bo do leta 2050 povečalo za okoli 100.000, na približno 750.000. »To pomeni, da če danes namenjamo za pokojnine 6,8 milijarde evrov, bomo leta 2050 namenjali nekaj manj kot devet milijard evrov, če bo rast pokojnin ostala takšna, kot je, medtem ko so trendi po letu 2050 ugodnejši. Razlika v višini okoli dveh milijard evrov pomeni, da za financiranje pokojnin potrebujemo nove vire,« je dejal Šircelj.

Zakonske rešitve, je nadaljeval Šircelj, predvidevajo, da bo kapital trajno rasel in s tem prinašal koristi sedanjim in seveda tudi prihodnjim upokojencem. »Dividende se bodo namenjale v pokojninsko blagajno, za skrb za starejše in pa tudi za demografijo oziroma družinsko politiko,« je dejal Šircelj. Natančneje, kot izhaja iz predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, 40 odstotkov prejetih dividend in kupnin od prodaje državnih kapitalskih naložb bo namenjenih ZPIZ. Za sofinanciranje politike za skrb za starejše bo namenjenih 10 odstotkov........

© Dnevnik