Jesen je čas miru in reda. Vse, kar je v naravi raslo, zdaj v naravi dozoreva. V vinogradih je grozdje pobrano, na poljih kombajni spravljajo pridelek, v sadovnjakih diši po jabolkih, v kleteh po moštu. Jesen je čas, ko se pokaže, kako marljivo in vztrajno smo delali čez leto. Čas, ko narava ne laže. Žanješ to, kar si sejal.

A če pogledamo v politiko, je jesen drugačna. Tam ni omembe vredne žetve. Bilance so slabe. Težko je celo oceniti, kdo politiko vodi, saj ni nobenega reda. Predsednik vlade pravi eno, minister zavije drugače. Če ne on, pa koalicijski partnerji. Namesto plodov dobivamo prazne obljube. Politika se jeseni ne ustavi kot narava, da bi ocenila, kaj je bilo narejenega, ampak začne proizvajati nove iluzije. Jesen je v naravi ciklus, v politiki pa vrtenje v prazno. Še posebej, če gre za jesen pred volitvami.

Če naredimo gospodarsko bilanco, je podoba precej klavrna. Gospodarska rast je komaj zaznavna. Naložbeni cikli so šibki, draginja pritiska na vse sloje. Podjetja se soočajo s pomanjkanjem delovne sile in naraščajočimi obremenitvami. Država bi morala oblikovati krizni načrt — a ga nima.

Namesto tega poslušamo........

© Večer