Seveda je dostojen pokop posmrtnih ostankov osnovno civilizacijsko dejanje. Vsak človek si zasluži spoštljivo ravnanje tudi po smrti. Vendar je nekaj povsem drugega, če se to dejanje spremeni v širši družbeni ali politični narativ, ki posameznikom desetletja po dogodkih predpisuje, kako naj čutijo, razmišljajo in kakšna moralna bremena naj prevzemajo. Pri tem velja poudariti predvsem tri vidike.

Prvič: vnaprej predpisani občutki so nesmiselna zahteva. Generacije, rojene po drugi svetovni vojni in po povojnih pobojih, za dejanja svojih prednikov ne moremo nositi osebne odgovornosti. Prav tako ni mogoče od vseh državljanov pričakovati enakega odnosa do teh........

© Dnevnik