Človeštvo se od začetka samozavedanja ukvarja s temeljnimi vprašanji nastanka planeta, izvora življenja, evolucije živih bitij, pozicioniranja človeka, iskanja smisla rojstva in smrti, prepletanja materialnega z duhovnim, iskanja vzdržnega družbeno-ekonomskega sistema. Nastajale so besede, komunikacija, pisave, številke, logika, zgodbe, poezija, glasba, s katerimi skušajo znanosti, umetnosti odgovoriti na vprašanja, zakaj je, kot je, in zakaj sploh smo, kjer smo.

Nastajale so in še nastajajo bolj ali manj verjetne teorije, podkrepljene z materialnimi, računskimi ali miselnimi dokazi znotraj dogovorjenega medsebojnega razumevanja.

Čeprav naša življenja dojemamo kot objektivno dejstvo, realnost in resnico, je vendarle toliko odprtih in neodgovorjenih vprašanj, da se vedno znova pojavljajo dvomi o posvojenih dogmah.

Matrica, v katero smo ujeti, nas omejuje v preskoku v drugačen miselni svet, v drugačno matrico, hkrati pa nam omogoča, da se med seboj lahko pogovarjamo, razumemo, strinjamo ali ne strinjamo, spoštujemo ali ne spoštujemo pravnih in moralnih zavez, ki jih je človeštvo ustvarilo za znosno sobivanje.

Planet Zemlja, v katerega smo se rodili naključno, kjer se pač smo, je nepomemben, krhek in ranljiv okrušek vesolja, ki pa nam omogoča preživetje. Z zornega kota posameznika, ki je z gravitacijo pripet na površino planeta, z omejeno možnostjo gibanja in podedovano zgodovinsko in izobrazbeno vednostjo, je planet Zemlja velik, nedoumljiv, lep in strašen, zanimiv, nikoli v celoti viden in zato močan in neuničljiv.

Na tem planetu se drenja ogromno število živih bitij, ki se trudijo preživeti svoj pričakovani čas življenja. Na Zemlji živi okrog 70.000 vrst vretenčarjev, ki predstavljajo zgolj slabih pet odstotkov vseh opisanih živalskih vrst. Med njimi je največ rib, plazilcev, ptičev, dvoživk - in najmanj sesalcev, med katere spada tudi dobrih osem milijard ljudi.

Celoten obseg živih bitij se najlažje predstavi v teži ogljika, ki predstavlja približno 50 % dehidrirane teže živega bitja. Znaša kar 550 milijard ton. Od tega je kar 80 % rastlin, 15 % bakterij, slabih 3 % gliv, manj kot 0,5 % živali in 0,01 % ljudi.

Kljub majhni biomasni številki pa je vzpon človeške civilizacije v 10.000 letih........

© Večer