Odkar je pred sto leti Oswald Spengler napisal Propad Zahoda (Der Untergang des Abendlandes), lahko iz različnih ust poslušamo eno in isto pokvarjeno lajno. Čeprav je očitno, da so poročila o zatonu Zahoda močno pretirana. Tako je svoj čas živi Mark Twain označil časopisne objave svoje smrti. Mnogi so septembra 2025 plesali na izmišljenem grobu, ko so gledali živo sliko (tableau vivant) iz kitajskega mesta Tianjin, kjer so se skupaj postavili kitajski predsednik Xi, indijski premier Modi in ruski predsednik Putin. Videti je bilo kot umetniško delo – iluzija vzhodnega upora proti Zahodu. A utvara je vse, kar je bilo.

Indija, Kitajska in Rusija imajo več nasprotujočih si kot dopolnjujočih se interesov. Kratkoročno jih druži nasprotovanje Zahodu, ker jim to koristi za notranjepolitično konsolidacijo. Dolgoročno pa sta Indija in Kitajska nevarni tekmici, ki bosta že srednjeročno Rusijo izključili iz kluba velikih: ima sicer največ ozemlja, a malo ljudi. Tudi Kitajska obsega veliko ozemlje, a ima veliko ljudi. Indija ima v primerjavi z njima razmeroma majhno ozemlje, a največ ljudi. Medtem ko v Rusiji živi približno osem ljudi na kvadratni kilometer, jih na Kitajskem 147 in v Indiji 438. Vendar je Rusija v primerjavi z Indijo in Kitajsko gospodarski malček: sredi tega stoletja bosta Kitajska in Indija z EU in ZDA tekmovali za vrh, medtem ko bo Rusija padla na petnajsto mesto ali še nižje.

Evropska unija je danes najboljši prostor za kakovostno življenje slehernika, a za ostanek v prvi ligi potrebuje korenito preoblikovanje v EU 2.0, ki bo manj regulirana in bolj integrirana. Več federalizma in manj suverenizma, skratka Združene države Evrope. Če želimo ostati v igri, moramo od ZDA prevzeti moto: E pluribus unum - Iz mnogih eno. In spoznanje, da "ali bomo skupaj stali, ali bomo vsak zase padli." Tretje poti ni. Za to se v Evropskem parlamentu zavzema Skupina Spinelli. Žal med njenimi člani ne najdem nobenega iz Hrvaške ali Slovenije. Upam, da česa ne vem.

Začenjamo eno največjih........

© Večer