Po Evropi so bila skladišča zemeljskega plina na začetku septembra zapolnjena 65,4-odstotno, kar je približno 16 odstotnih točk manj od petletnega povprečja in 12 odstotnih točk manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so bila zasedena 77,4-odstotno. Trenutne zaloge plina na stari celini so najnižje od začetka zbiranja podatkov leta 2011. Po sestanku koordinacijske skupine za plin (Gas Coordination Group – GCG) pred nekaj dnevi so države članice EU in evropska komisija ocenile, da kljub nižji napolnjenosti skladišč trenutno ne obstaja neposredno tveganje za zanesljivost oskrbe s plinom. Stanje na svetovnih energetskih trgih je še vedno zelo zahtevno, vendar se izrazito razlikuje od razmer v obdobju 2021/2022. Na prihajajočo zimo je EU dobro pripravljena, predvsem zaradi razpršenih dobavnih poti utekočinjenega zemeljskega plina, večjih zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in manjše porabe plina. Toda bistveno večji problem od nizkih zalog so visoke cene zemeljskega plina, kar bi lahko povišalo stroške zadolževanja in spodbudilo inflacijo.

Inflacija je avgusta na medletni ravni v evrskem območju znašala 3,3 odstotka, kar je bilo največ po septembru 2023, pri čemer so se cene energije v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 14,3 odstotka.

Še konec junija je bilo treba za megavatno uro zemeljskega plina v Evropi odšteti okoli 40 evrov, pred dnevi so cene poskočile nad 75 evrov, v sredo pa je bilo treba v Evropi zanj odšteti že več kot 79 evrov, kar predstavlja najvišjo ceno od začetka leta 2023 in je posledica zaskrbljenosti zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu.

Plin po več kot 100 evrov za megavatno uro?

Analitiki Goldman Sachsa, ene od najuglednejših finančnih organizacij na svetu, napovedujejo, da bo morala Evropa morebiti kupovati plin po več kot 100 evrov za........

© Dnevnik