Poraz z Bravom, tretji v zadnjih štirih prvenstvenih krogih, je izbil sodu dno. Zanimiv, da ne uporabimo kakšne bolj sočne besede, pa je tajming odločitve. Morda so prav v času, ko je Campelos v Celju na medijskem terminu predstavljal svoje načrte in pričakovanja pred potjo v Leverkusen, vodilni možje kluba v Ljubljani sedeli za mizo z njegovim naslednikom. Netaktno, nekateri bi dejali tudi nespoštljivo do trenerja, ki jih je popeljal do naslova prvaka in do skupinskega dela evropske lige. Lahko bi mu prihranili ponedeljkovo druženje z novinarji, če so že vedeli, da ne bo vodil tekme, o kateri bo govor. 

Campelos se je seveda zavedal, da se mu trese stolček in da je pokuril precej kredita, ki si ga je pridobil z osvojitvijo naslova državnega prvaka. Ko je v zaključku lanske sezone stabiliziral celjsko barko, ki je pod vodstvom kapitana Ivana Majevskega zašla v zelo nevarne vode. »Vsaka tekma je za biti ali ne biti, v tem poklicu je vedno tako. Pri nogometu so pomembni rezultati, najpomembnejša je sedanjost. V nogometu se od spominov in starih zaslug ne da živeti. Ni pomembno, ali si ekipo prvič spravil v evropsko ligo ali z njo osvojil naslov državnega prvaka, ljudje gledajo zgolj trenutno situacijo,« se krutosti svojega poklica zaveda Portugalec, a je v isti sapi vseeno namignil, da se nadeja, da mu vendarle še ni odbila zadnja ura na celjski klopi. »Včasih moramo imeti hladne glave in se zavedati, da gredo praktično vse ekipe skozi slabša rezultatska obdobja. Treba je biti samozavesten in trdo delati, kajti stvari se lahko spremenijo zelo hitro. V tem trenutku je situacija zdaj takšna, še pred desetimi dnevi je bila povsem drugačna. Stvari se vsak teden spreminjajo.«

V njegovih besedah je bilo nekaj ali pa kar precej resnice. Tudi tisti del, da se stvari hitro spreminjajo. Campelos je Celjane pred tedni popeljal pred vrata raja in prišel boleče blizu uvrstitvi v ligo........

© Dnevnik