Državni zbor je 11. maja sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki posega na področja davkov, socialnih prispevkov, pokojnin, zdravstva, delovnih razmerij in gostinstva. Pripravili so ga poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov ter Resnice, podprla pa ga je tudi SDS. Predstavili so ga kot razvojno razbremenitev, saj bi zakon med drugim uvedel razvojno kapico, spremenil ureditev normirancev in znižal DDV za nekatera živila ter energente. Sindikati pa so v njem videli slabitev solidarnostnih sistemov in mu očitali, da je bil pripravljen brez socialnega dialoga, zato so na njegovo sprejetje odgovorili z referendumsko pobudo. Ob podpori civilne družbe in opozicije so zbrali 47.223 podpisov ter jih 18. maja vložili v državni zbor. Toda poslanci so postopek 27. maja ustavili z obrazložitvijo, da zakon v pomembnem delu ureja davke in druge obvezne dajatve, o katerih ustava referenduma ne dovoljuje.

Za razveljavitev sklepa je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, eden je bil proti.

Sodniška zaušnica vladi

Sindikati so sklep državnega zbora izpodbijali, saj so menili, da so predlagatelji davčne določbe namenoma povezali z vrsto drugih sistemskih posegov in tako pred referendumom zavarovali celoten zakon. Zahtevo za ustavno presojo sklepa državnega zbora so vložili 12. junija.

V ponedeljek jim je ustavno sodišče pritrdilo. Za razveljavitev sklepa je........

© Dnevnik