Koalicija v sestavi strank SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati je skupaj z glasovi Resnice konec maja sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Sporne spremembe, ki močno ožijo pravno varstvo preiskovancev, vseskozi upravičuje z argumenti učinkovitosti parlamentarnega preiskovanja.

Pobudniki referenduma, ki nasprotujejo spremembam zakona, ob tem opozarjajo, da oblast ukinja ključne pravne varovalke, s čimer želi brez nadzora ustrahovati politične nasprotnike in kritike. Med drugim namreč novela črta določbe, ki preiskovancem že med samim postopkom omogočajo, da se zatečejo k pravnemu in ustavnemu varstvu ter s tem preprečijo nepopravljive politične posledice in morebitne posege v človekove pravice.

Referendumsko vprašanje

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?

Ključna varovalka, ki jo novela odpravlja

»Ključna nevarnost novele je, da oži krog upravičencev do predhodnega sodnega varstva. Problematično je predvsem, da to varovalko jemlje preiskovancu samemu. Naknadno sodno varstvo, to je tožbo v upravnem sporu zoper končno poročilo, ki ga novela uvaja, je v praksi neučinkovito, saj je do danes komaj 12 od 43 preiskovalnih komisij takšno poročilo sprejelo. To pomeni, da bi mnogi preiskovanci in priče, ki bi jim bila med preiskavo lahko storjena nepopravljiva škoda, ostali brez varstva svojih pravic. Varstvo človekovih pravic nikoli ne sme trpeti škode na račun učinkovitosti parlamentarnega nadzora,« ključne pomisleke povzema pravnik in odvetnik Jure Tuš, ki sodeluje s Pravno mrežo za varstvo demokracije.

Po novem bi skratka lahko preiskovanci glede........

© Dnevnik