"Prvi in največji uspeh je gotovo, da je vlada ustavila zdrs države v avtoritarnost, ki ga je pospešeno izvajal Janez Janša v mandatu 2020-2022, ter normalizirala delovanje institucij, ki so se znašle pod pritiskom: policije, tožilstva, medijev in sodišč. Če skrajna desnica ogroža pravno državo in družbene podsisteme, smemo 'redemokratizacijo' vendarle razglasiti za najpomembnejši učinek te vlade. /.../

Vlada je v celoti izpolnila le 24 od 122 začetnih zavez izpred štirih let, 49 pa jih je prelomila. Če je bil cilj monitoringa zavez povečati politično odgovornost nosilcev oblasti z namenom krepitve demokracije in javnih politik, če k temu dodamo, da so bile izbrane take zaveze, ki so verjetno ključne za delovanje države in za vzdrževanje visokih standardov demokracije, potem lahko kvantitativno precej natančno statistično izmerimo, kako neuspešna in (ne)odgovorna je bila. /.../

Avtoritarni sindrom premierja včasih neprijetno spominja na Janšo: spomnimo le na igrice s predsednico republike pri imenovanju guvernerja, varuhinje človekovih pravic in drugod, če njegovih afer, ki jih obravnava tudi KPK, ne omenjamo. Diletantizem je najbrž delna posledica njegovega nenadnega vstopa v politiko leta 2022 in dejstva, da Golob ni izpeljal niti kongresa lastne stranke, ampak je prevzel obstoječo (Z.Dej) in jo enostavno preimenoval. Razen tega je v politiko pripeljal številne prijatelje iz energetskega kroga, ki niso ravno eksperti za svoja področja, prej za trženje energentov kot za upravljanje demokracije. Poskusi golobizacije policije namesto dejanšizacije, rušenje ugleda KPK in številni podobni manevri zbujajo sum, da je šepet Janše v Golobovi glavi še kako močan."

© Večer