Priložnost za napoved dogajanja na današnji seji vlade je bilo odprtje novih sončnih elektrarn prejšnji teden ob hidroelektrarni Brežice. Gradivo, ki naj bi družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) omogočilo gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, je pripravljeno in podpisano, je tam sporočila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Vlada naj bi na četrtkovi seji odločila o prevladi javne koristi za gradnjo, nato pa bi ministrstvo sprožilo postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. »Računam, da bo izdano v prvi polovici prihodnjega leta,« je bila optimistična ministrica.

Kar ni uspelo Andreju Vizjaku, skuša izpeljati ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Foto: STA

Že dve vladi pod vodstvom Janeza Janše sta bili v preteklosti podobno optimistični glede možnosti za začetek tega postopka v korist gradnje hidroelektrarne na Savi. Obakrat se je izkazalo, da je bil optimizem prenagljen.

Zagon elektrarne so načrtovali že leta 2018

HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn. Investitor, družba HESS, vztraja, da je gradnja pete elektrarne nujna tudi za optimalno delovanje celotne verige elektrarn in zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob reki. Po prvotnih načrtih bi morale Mokrice obratovati že leta 2018, vendar se je izvedba projekta vedno znova premaknila zaradi zapletov pri umeščanju v prostor. Leta 2018 je vendarle kazalo, da je investitorju uspelo premagati vse postopkovne ovire. Pridobil je tudi dolgo pričakovano okoljevarstveno soglasje.

Družba je zato izvedla 27,2 milijona evrov vredno javno naročilo za izdelavo turbin in generatorjev. Posel je oddala konzorciju družb Litostroj Power, Končar in Riko. Projekt je imel tudi politično podporo. Jeseni 2018 je vodenje države prevzela vlada Marjana Šarca, ki se je v koalicijskem dogovoru zavezala k dokončanju gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi.

Gradnji HE Mokrice nasprotujejo okoljevarstvene organizacije, ki opozarjajo na pomanjkljivo presojo vplivov na območje Natura 2000. Projektu nasprotuje tudi Hrvaška, ki izpostavlja tveganja za podtalnico, vodni režim Save in zagrebško oskrbo z vodo.

Investitor je tedaj vrednost naložbe ocenil na 181 milijonov evrov in dokončanje načrtoval v letu 2022. Temeljni kamen za gradnjo hidroelektrarne so........

© Dnevnik