V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) po Štrukljevih besedah zasebnemu šolstvu ne nasprotujejo, a ga razumejo kot dopolnilo javnemu, ki je osrednja naloga države, da ga izvaja. »Zakaj to sprašujemo? Tudi zato, ker so se že pojavile nekatere napovedi o tem, da naj bi javno izobraževanje tekmovalo z zasebnim izobraževanjem,« je poudaril.

Kot je pojasnil, je sindikat z že uveljavljeno prakso pred vsakimi parlamentarnimi volitvami na politične stranke naslovil vprašanja, povezana z aktualnimi izzivi. Tokrat so strankam vprašanja poslali v torek, odgovore pričakujejo do 27. februarja.

Drugo za Štruklja izjemno pomembno vprašanje je, ali bodo politične stranke, ki bodo sestavljale oblast, zagotovile, da se vlaganja v javni izobraževalni sistem ne bodo zmanjšala in bodo prej usmerjena v cilj Unesca, ki pravi, da mora vsaka država nameniti vsaj šest odstotkov bruto domačega proizvoda za izobraževanje, glede na to, da so napovedana povišanja javnih sredstev za oboroževanje in obrambo.

Sviz po Štrukljevih besedah od političnih strank tudi pričakuje pojasnilo, kako nameravajo razrešiti težavo pomanjkanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah ter na fakultetah. Meni, da bi bilo treba pedagoški poklic oz. status učitelja ustrezno ovrednotiti in krepiti njegov ugled.

V Svizu pričakujejo tudi jasne in konkretne odgovore glede vključevanja otrok priseljencev v vrtce in šole. »Kot opozarja učiteljstvo, manjkajo jasen sistemski model vključevanja otrok priseljencev na ravni države, ustrezno organizirano in dovolj obsežno učenje slovenščine, dodatni strokovni profili zaposlenih ter normativi, ki bi upoštevali večjo zahtevnost dela v jezikovno in kulturno heterogenih oddelkih,« je naštel Štrukelj.

V nadaljevanju je opozoril na pomanjkanje strokovne avtonomije učiteljstva in na varnost delovnih mest. V sindikatu po Štrukljevih besedah že leta opozarjajo, da položaj učitelja kot strokovnjaka ni ustrezno opredeljen, da strokovna avtonomija učiteljev ni ustrezno varovana s predpisi in v zakonodaji celo ni jasno opredeljena.

»V strokovno avtonomijo vse pogosteje posegajo starši in drugi zunanji akterji, zakonodaja pa jim ne postavlja meje, ki je ni dopustno prestopiti. Ti posegi v strokovna ravnanja učiteljstva se lahko stopnjujejo tudi do ravni verbalnega in fizičnega nasilja nad učitelji,« je poudaril. Od strank želijo med drugim odgovor, kaj bodo storile za okrepitev varnosti pedagoškega osebja na delovnem mestu.

Štrukelj se je zavzel še za ohranitev proračunskih sredstev ministrstva za kulturo in za stabilno financiranje visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Tako zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti kot novi zakon o visokem šolstvu po njegovih besedah prvič vsebujeta pomembne določbe o deležu javnih sredstev, ki jih država namenja za delovanje visokega šolstva in javnih raziskovalnih inštitutov.

V Svizu pričakujejo, da bodo politične stranke na poslana vprašanja odgovorile do konca prihodnjega tedna, da bo imelo več kot 35.000 članov možnost presojati njihove odgovore.

© Dnevnik