»Ko sem raziskovala Zoisovo palačo, o kateri sem letos objavila monografijo, sem začela preučevati tudi hišo Breg 20. Ugotovila sem namreč, da jo spremlja veliko neresničnosti, tako kar zadeva njene domnevne lastnike kot njeno arhitekturno zgodovino, ki se pojavlja v pogovorih med ljudmi in medijih. Ne drži namreč, da gre za Codellijevo hišo in da je tu že od nekdaj gostilna,« je z nekaterimi od svojih ugotovitev profesorica s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Metoda Kemperl ovrgla napačne podatke, ki že dolgo spremljajo baročno hišo ob Ljubljanici.

Še dodatni razlog za raziskovanje te stavbe je bil po besedah umetnostne zgodovinarke, ki preučuje zgodovino arhitekture s poudarkom na baroku, alarmantno stanje njenega portala. »Ker imamo takšnih portalov v Ljubljani zelo malo, se mi zdi resnično skrb vzbujajoče, kakšen odnos imamo do dediščine,« je podčrtala sogovornica, ki poudarja, kako nujna je prenova portala. Podatek, ki ga med drugim navaja v svojem znanstvenem članku Ljubljanska hiša Breg 20 in njen portal v reviji Kronika, je denimo tudi to, da so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ob napeljavi električnih kablov razbili obličje viteza v temenu. Kip so nato veliko pozneje restavrirali in je zdaj v Mestnem muzeju, medtem ko je na portalu odlitek iz umetne smole. Tako za hišo kot za portal je raziskovalka odkrila, komu je dejansko pripadal, kot tudi, kdaj je nastal in kdo je njegov avtor.

Na podlagi arhivskega gradiva in literature je umetnostna zgodovinarka rekonstruirala pravo lastništvo hiše Breg 20 v 18. stoletju, ko je........

© Dnevnik