Skupno stališče do vojne v Iranu je Evropska unija dosegla s kompromisnim besedilom na zasedanju zunanjih ministrov v nedeljo. Ob veliki zaskrbljenosti so pozvali k skrajni zadržanosti vseh strani in k spoštovanju mednarodnega prava. Tako so se z zelo splošno navedbo opredelili do ameriško-izraelskega napada na Iran, za kar Washington in Tel Aviv nista imela pooblastila varnostnega sveta in torej predstavlja kršitev mednarodnega prava. Precej bolj jasno pa so se opredelili do napadov Irana in ocenili, da so kršitve suverenosti številnih držav v regiji neopravičljive. »Iran se mora vzdržati neselektivnih vojaških napadov,« je sporočala EU. Takšno stališče je problematično s povsem načelnega vidika: če je Evropska unija obsodila invazijo na Ukrajino, bi morala tudi napad na Iran.

Evropsko iskanje zdavnaj izgubljenega ravnotežja

V ozadju kompromisnega besedila, ki najeda evropsko zagovarjanje mednarodnega prava, tičijo stališča posameznih držav, ki se načeloma strinjajo z ameriško-izraelskim napadom na Iran. Nemški kancler Friedrich Merz je eden tistih pragmatičnih voditeljev, ki ocenjujejo, da ZDA za preostanek sveta opravljajo umazano delo. Takšne besede je sicer uporabil pri zagovarjanju izraelskih napadov na Hamas, glede Irana pa je bil nekoliko bolj previden, a nič manj jasen. »Režim mul je........

© Dnevnik