Armenski premier Nikol Pašinjan je pred dnevi napovedal, da bo Armenija nadaljevala začrtano evropsko pot in kmalu vložila kandidaturo za članstvo v EU. Medtem ko so se evropske aspiracije Gruzije pod prorusko vlado Iraklija Kobakhidzeja razblinile, utegne Evropska unija kmalu dobiti novo, že drugo kandidatko za članstvo iz Zakavkazja.

Armenski parlament je že marca 2025 sprejel zakon o evropski poti, ki je bil neke vrste pravna zaveza Armenije, da si bo prizadevala za približevanje in prihodnje članstvo v EU. Evropske ambicije Armenije so se okrepile po septembru 2023, ko je po hitri azerbajdžanski ofenzivi padla Republika Arcah (Gorski Karabah), ki je bila vse od razpada Sovjetske zveze neke vrste armenski protektorat na azerbajdžanskem ozemlju. Ker Rusija ni prišla na pomoč Armeniji, temveč se je postavila na stran Azerbajdžana, so se začele še hitreje krhati vezi Erevana z Moskvo. Čeprav Rusija ohranja okoli 3000 vojakov v vojaški bazi v Gjumriju, je Armenija januarja 2025 sklenila tudi strateško partnerstvo z ZDA.

Bodo še vztrajali v EAEU in CSTO?

Zakaj se je torej nekaj mesecev po volitvah, na katerih je spet zmagala njegova prozahodna Civilna pogodba, premier Pašinjan odločil nadaljevati evropsko pot? Kot ocenjuje Richard Giragosian, direktor mislišča Center za regionalne študije (RSC), ima vprašanje morebitne kandidature Armenije za članstvo v EU hkrati večji in manjši pomen, kot se zdi na prvi pogled. »Vprašanje pristopa k EU je bilo deloma učinkovit strateški blef, namenjen krepitvi proevropskega........

© Dnevnik