Nekaj tednov pred objavo letošnjih poročil o napredku kandidatk za članstvo v EU, ki naj bi jih v primeru Črne gore, Albanije, Ukrajine in Moldavije pospremili še s časovnimi kažipoti konca pogajanj o posameznih poglavjih, je evropska komisija predstavila zamisli za to, da bi razširjena Evropska unija ostala opravilno sposobna. Na več področjih predlaga spremembo iz soglasnega v večinski načina odločanja, prav tako je naštela več varovalk, v katere bi morale privoliti nove članice, zato da morda s svojimi politikami, odločitvami ali nazadovanjem vladavine prava ne bi ogrožale delovanja Unije.

Na skoraj trideset strani dolgem pregledu z naslovom Priprave na razširjeno Evropo komisija analizira, kako izpolniti željo članic, da po naslednjih širitvah ne bi morda imeli podobnih težav z njimi, kot so jih oživljale z blokadami Madžarske v času premierja Viktorja Orbana. Eno osrednjih vprašanj je odločanje s soglasjem, ki je najpogostejša oblika sprejemanja odločitev v EU. Če bi hoteli to pravilo povsem odpraviti in ga nadomestiti z večinskim odločanjem, bi bile potrebne spremembe pogodbe o EU, kar pa bi bil dolg postopek z negotovim izidom.

Iskanje možnih sprememb

Komisija ne izključuje sprememb evropske pogodbe, kjer bi te bile potrebne. Vendar pa bolj zagovarja pogostejšo uporabo kvalificiranega načina odločanja s pomočjo obstoječe Pasarelove klavzule. Gre za to, da se morajo članice s soglasjem in po posvetih nacionalnih in........

© Dnevnik