menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

Odločbe: Posebne potrebe ali bližnjice na šolski poti?

78 0
12.03.2026

Praksa kaže, da se število vlog za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami najbolj poveča v zadnjih razredih osnovne šole in zadnjem letniku gimnazije. To naj bi po mnenju nekaterih kazalo na možnost koriščenja bližnjic: učencem s primanjkljaji so na šolski poti namreč omogočeni drugačni načini predstavljanja podatkov, več časa za pisanje, večja pisava in druge prilagoditve.

Da odločbe prinašajo tudi ugodnosti in nekateri starši po tej možnosti posežejo z namenom, da otroku zagotovijo predvsem odpustke pri vpisu v srednjo šolo, ne zanika niti oče hčere z odločbo, ki je v lanskem letu zaključila osnovno šolo na upravnem območju vzhodne Gorenjske, danes pa je dijakinja prvega letnika na eni od ljubljanskih naravoslovnih srednjih šol.

Namesto, da bi krepili otrokove kreposti, te slabimo, medtem pa se otrokove slabosti krepijo. Otrok je čedalje manj samostojen in ne zna nič več narediti sam, saj čaka, da to namesto njega naredimo odrasli.

Mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije

Čeprav je znano, da mora učenec z odločbo zbrati le 90 odstotkov točk, ki so potrebne za vpis na določeno srednjo šolo, kjer velja omejitev vpisa, je Dnevnikov sogovornik ob tem opozoril, da so z odločbami - tako kot njegova hči - tudi otroci, ki imajo diagnosticiran Aspergerjev sindrom. Oče je zaupal, da bi morala imeti njegova hči zaradi hiperaktivnosti, motnje pozornosti, disleksije in dispraksije v zadnji triadi osnovne šole z odločbo zavoda za šolstvo (ZRSŠ) individualiziran šolski program, ki naj bi ji kot otroku s posebnimi potrebami prinašal določene prilagoditve, a da šola tega ni upoštevala.

Z odločbo, a brez prilagoditev

Po očetovih besedah je hči z vstopom v 8. razred že v prvem mesecu pouka naletela na težave v obliki "specialnih pedagoških in vzgojnih pristopov", ki naj bi jih neovirano izvajal eden od učiteljev. Čeprav naj bi ga oče osebno in pisno prosil, da pri hčeri upošteva prilagoditve in navodila specialnih pedagoginj iz dodatne strokovne pomoči, pa je bilo, kot zatrjuje oče, iz hčerinih pisnih preverjanj znanja jasno razvidno, da učitelj ni upošteval niti minimalnih prilagoditev, ki bi jih morala biti hči deležna že zgolj kot otrok z disleksijo.

Učenka naj bi bila pri omenjenem učitelju tudi večkrat nenapovedano vprašana, čeprav je imela v individualiziranemu šolskem programu v prilagoditvah določeno napovedano in dogovorjeno preverjanje in ocenjevanje znanja.

»Hči je bila zelo uspešna učenka in izredno nadarjena za naravoslovne predmete, pri bolj družboslovnih predmetih pa je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko dela, truda, učenja ter pomoči in individualne obravnave specialnih pedagogov iz dodatne strokovne pomoči šole,« je pojasnil oče.

Starši........

© Dnevnik