Nekdaj pomembni stebri komunikacije v šoli – oglasna deska, učiteljev dnevnik in učenčeva beležka – že dolgo niso več dovolj. Učenci in starši danes v iskanju ažurnih informacij vsakodnevno slalomirajo še med šolskimi platformami, spletno stranjo šole in elektronskimi sporočili učiteljev, ob tem pa se poraja vprašanje, katere oblike informiranja in sporazumevanja s šolo so zanje najbolj verodostojne.

Jasnega enoznačnega odgovora ni, dileme pa se porajajo tudi v primerih, ko se denimo zatakne glede urnikov učencev. Starši se včasih znajdejo pred velikim vprašajem in ne vedo, komu verjeti: otroku, ki je v beležko zapisal, da imajo prihodnji dan izlet v okolici šole in razen peresnice ne potrebujejo nobenih drugih učnih pripomočkov, ali uradno objavljenemu nespremenjenemu urniku na šolski platformi in pri tem sklepati, da je razrednik pač pozabil označiti spremembo.

Problem je tudi v tem, da pomeni vnašanje informacij na šolske platforme (eAsistent, Lopolis) za nekatere učitelje, ki svoje opombe in analize skrbno vodijo tudi v tiskanih dnevnikih, dodatno birokratsko obremenitev. Po drugi strani pa morajo tudi starši nekaterim učiteljem v primeru, da gre njihov otrok izjemoma uro prej domov iz šole, to sporočiti prek elektronske pošte ali drugih elektronskih šolskih orodij, medtem ko nekateri učitelji od učencev zahtevajo, da jim obvestilo staršev prinesejo zapisano v beležki.

Izzivi pa se ne pojavljajo le v osnovnih, ampak tudi v srednjih šolah. Tudi od tam starši poročajo, da so bili na šolski platformi objavljeni eni urniki, na spletni strani šole drugi, predmetni učitelj pa je o spremembi urnika za tekoči teden dijake le dan prej obvestil po službeni elektronski pošti. Ker je večina dijakov omenjeno sporočilo spregledala, profesor pa je napovedani odpadli pouk vseeno izpeljal, so morali nekateri starši kljub regularno spremenjenemu urniku pisati opravičila zaradi neudeležbe dijaka.

Starši imajo........

© Dnevnik