Država je kmetom pomoč zaradi lanske suše izplačala šele konec letošnjega avgusta, zaradi pozebe pa te dni. Občinske komisije zdaj evidentirajo škodo po letošnji suši. V informacijski sistem v pisarnah vnašajo podatke, ki jim jih posredujejo kmetje. Agro Zavarovalnica, katere cenilci na terenu na vsaki njivi ocenijo poškodovanost posamezne kulture, je svojim zavarovancem odškodnino za vse letošnje škodne dogodke povečini že izplačala (skupaj več kot dvanajst milijonov evrov), državne pomoči pa brez korenitega posega v sistem ocenjevanja škode kmetje prej kot sredi prihodnjega leta znova ne bodo dobili.

Poglejmo, kako poteka državni postopek ocenjevanja škode. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) oziroma njena svetovalna služba po škodnem dogodku poda preliminarno oceno, kolikšna je maksimalna poškodovanost posamezne kulture na območju neke katastrske občine. Teh je v Sloveniji trenutno blizu 2700, njihova povprečna površina pa meri okoli 753 hektarjev. Toda klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je že ob sprejemanju zakona o odpravi posledic naravnih nesreč opozorila, da ga bo težko izvajati tudi zato, ker imajo padavine pri nas nevihtni značaj – ena vas jih dobi, sosednja pa ne. Za nameček se tudi tla spreminjajo dobesedno na sto metrov, je dejala.

Pavšalna ocena, ki jo pripravi KGZS, je podlaga za nadaljnje ocenjevanje škode, ki se na predlog KGZS začne s sklepom Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). Ko ga ta izda, občine uradno pozovejo oškodovance k prijavi škode na pridelkih in k izpolnitvi tako imenovanega obrazca 2. V nadaljevanju se v postopek vključijo tri vrste komisij (občinske, regijske in državna), ministrstvo za kmetijstvo s pripravo programa odprave posledic škode, dvakrat vlada (najprej potrdi ocenjeno škodo in nato še program odprave njenih posledic) ter na koncu Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki izplačuje državno pomoč. Izračun končne škode je odvisen tudi od podatkov o povprečnih količinah pridelkov za zadnja tri leta, ki jih........

© Dnevnik