Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu plesa smo se nekaj čez 13. uro popoldne mudili v zgornjem zastekljenem prostoru Narodne galerije, kjer so ritmi glasbe klicali po prebuditvi telesa. Namreč prva edicija enodnevnega festivala Ples za vse je bila že v nizkem startu. Če bi bilo vse po načrtih, bi se ob tej uri že plesalo zunaj na ploščadi in v okolici Moderne galerije, a so bili organizatorji primorani stopiti v korak z vremenom. Umetniška vodja festivala Teja Reba je povedala: »Pozitivni vidik v tej situaciji je ta, da se tudi obiskovalci Narodne galerije, ki pridejo sicer na razstavo, ustavijo in gledajo plesalce. Pred tem so si že ogledali eno izmed vaj in bili izjemno navdušeni.« Prepričana je, da je ples eno temeljnih orodij, ki nam lahko pomaga pri vzpostavljanju odnosov z drugimi: »Ples, tudi če gre za solo nastop, je vedno opredeljen v odnosu do nečesa, bodisi do prostora, sočloveka, bodisi gledalca. Splošni javnosti ponuja neko senzibilnost odnosa med ljudmi, tako kot je v slovenski poslanici ob mednarodnem dnevu plesa zapisala Mateja Bučar, je ples zakladnica orodij, ki........

© Dnevnik