Slovenija je med letoma 2018 in 2022 izgubila približno 24 točk pri matematiki, 27 pri branju in sedem pri naravoslovju. Matematika in naravoslovje sta kljub temu ostala nad povprečjem OECD, branje pa je padlo pod povprečje.

Minister Rončevič se je odzval z vrsto javnih izjav in napovedal vrsto prelomnih ukrepov. Strokovna sfera, priznani posamezniki in relevantne institucije, se je praktično enotno odzvala s skepso in zavračanjem.

Živimo v času, ko umetna inteligenca igra čedalje večjo vlogo v našem zasebnem in poklicnem življenju, zato je umestno, da jo slišimo tudi pri tako pomembni problematiki, kot sta ogrožena razmišljanje in znanje celotne mlade generacije. Upadanje ozir. kar izginjanje (poglobljenega) branja pomeni zmanjševanje razmišljanja, kar pomeni zmanjševanje znanja z daljnosežnimi posledicami za celotno civilizacijo, kot jo poznamo danes. Številni resni prispevki se ukvarjajo z različnimi vidiki, kaj za človeštvo pomeni izginjanje branja, med drugim tudi izginotje demokracije.

Besedilo v nadaljevanju – prikazano precej skrajšano -, kako se lotiti obravnavane problematike, je času primerno v celoti napisala umetna inteligenca (ChatGPT).

Kaj bi morala storiti država?

Po mojem (ChatGPT) bi bila napaka odgovoriti predvsem z več učnimi urami, več učne snovi in več preverjanja znanja. Slovenija bi potrebovala........

© Dnevnik