Sodstvo bo v prihodnjih štirih letih tako ali tako pred precejšnjo preizkušnjo. Letos se bodo morali v sodstvu pripraviti na ukinitev okrajnih sodišč, ki bodo z letom 2027 le še zunanji oddelki okrožnih sodišč. Gre za pomembno reorganizacijo, ki jo mora sodstvo izpeljati čim bolj gladko, saj je zadnja podobna reforma iz sredine 90. let povzročila kopičenje sodnih zaostankov. Čeprav bo ključni akter pri reorganizaciji sodstvo samo, ne bo nepomembno, kdo bo v tem času vodil pravosodni resor.

Gibanje Svoboda: Prenos s sodišč k notarjem

V največji vladni stranki poudarjajo pomembnost reorganizacije sodišč, ki bo (po že sprejetem zakonodajnem paketu) v praksi zaživela z letom 2027. V Svobodi računajo, da se bodo z uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika in ukinitvijo okrajnih sodišč odpravile nedopustne razlike v obremenjenosti sodnikov. Sodišča bi razbremenili administrativnih zadev, nesporne zapuščinske zadeve in nekatere druge nepravdne postopke pa nameravajo s sodišč prenesti k notarjem.

Kazenski zakonik bi posodobili za učinkovit pregon zlorab umetne inteligence, spletnega nasilja, sovražnega govora in okoljskega kriminala, prav tako napovedujejo, da ne bodo več dopustili prelaganja odgovornosti v primerih zastaranj. Pri najtežjih oblikah gospodarskega kriminala in korupcije bi spodbujali ustanavljanje specializiranih ad hoc skupin, prenovili pa bi tudi obstoječi institut izločitve dokazov.

Slovenska demokratska stranka: Demontaža sodnega sveta in sramotilni steber

Največja opozicijska stranka, ki je sodstvo razglasila za žalitev za mafijo, je tudi v svojem programu radikalna. V SDS bi spremenili ustavo na način, da sodniki v sodnem svetu ne bi več imeli večine. Prav tako odvetniki ne bi več smeli biti člani sodnega sveta, vsi sodniki pa bi imeli pred imenovanjem v trajni mandat daljše preizkusno obdobje. Za imenovanje ustavnih sodnikov predlagajo dvotretjinsko večino v državnem zboru.

V SDS bi »drastično omejili« ali celo prepovedali vračanje zadev na prvo stopnjo, zmanjšali število sodnikov in sredstva za sodstvo. Za sodnike bi uvedli tudi nekakšen sramotilni steber, saj bi javno objavili »vse podatke o sodnikih«, ki so jim zadeve na instancah padle ali zastarale. Napovedujejo tudi, da bodo »izenačili pravni položaj vseh žrtev vseh totalitarizmov«.

Socialni demokrati: Večji poudarek resocializaciji prestopnikov

V SD poudarjajo, da se glede na mednarodne podatke slovenski pravosodni sistem umešča med države z razmeroma stabilnimi kazalniki v pravosodju, izzive pa vidijo predvsem pri dolžini trajanja postopkov, zlasti v civilnih in gospodarskih zadevah na prvi stopnji ter pri upravnih sporih. Poudarjajo neodvisnost........

© Dnevnik