Na ljubljanskem sodišču še vedno sodijo francoskemu državljanu libanonskih korenin dr. Michelu Stephanu. Zaradi neuspelega napeljevanja k umoru je bil oktobra predlani obsojen na 16 let zapora, vendar je lani poleti višje sodišče sodbo razveljavilo in postopek se je začel znova. Glede na izpovedi najbolj obremenilne priče v tej zadevi Alena Kraljevića, na ponovljenem sojenju je bil zaslišan že dvakrat, bi lahko sklepali, da tokrat Stephanu morda kaže bolje. Z vsakim zaslišanjem je namreč Kraljevićeva verodostojnost malo bolj omajana.

Spomnimo, da so Stephana, doktorja kemijskih znanosti, leta 2017 priprli (in kasneje tudi obsodili na osem let zapora) zaradi napeljevanja k umoru nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu. Nekaj časa si je delil priporno celico s Kraljevićem, ki ga je nato kazensko ovadil. Razkril je, da je Stephan koval načrt za usmrtitev priče. Razmišljal naj bi o tem, da bi jo poškropili z živim srebrom in truplo posuli z nekim prahom, da ga ne bi zavohali psi. Druga možnost naj bi bila, da bi ji skozi kukalo vrat spustili bojni strup, tretja pa, da bi jo ustrelili. Stephan naj bi na Kraljevića tudi pritiskal, naj še enega pripornika, Mervana Šljivarja (priprtega zaradi domnevnega umora), nagovori, naj »zunaj« najde nekoga, ki bo izpeljal njegov načrt.

Ker je Stephan vse to zanikal in je šlo za besedo proti besedi, je višje sodišče odločilo, naj na novem sojenju še bolj temeljito preverijo Kraljevićeve trditve. Med drugim, da je bil v času, ko si je delil celico s Stephanom, v stiku s policisti. Naročili naj bi mu, da si o Stephanu vse sproti zapisuje, prav tako naj bi jim poročal prek šifrirane aplikacije na računalniku. V zvezi s tem so (medtem zaradi požiga in goljufije že obsojenega) Kraljevića prvič zaslišali februarja, drugič pa v torek. Medtem ko je sodišče z ljubljanske in generalne policijske uprave že dobilo ponovno zagotovilo, da v evidencah sodelovanja s Kraljevićem nimajo zabeleženega, je ta vztrajal pri svojem. A na vsakem zaslišanju malo drugače.

Če je na prejšnjem sojenju pričal, da je bil v stiku z »določenimi policisti«, je na prvem letošnjem zaslišanju po dolgem izmotavanju omenil nekega policista Tomaža ter prijatelja, upokojenega kriminalista Mladena R. Slednji je potem na prostoru za priče zanikal, da bi z njim zbiral dokaze, in v torek je sledilo njuno soočenje. Tokrat je Kraljević govoril predvsem o sodelovanju s Tomažem, omenil pa še eno osebo, katere imena ne ve. O Tomažu ni znal povedati nič, na podlagi česar bi ga lahko identificirali.

Leta 2018 je v dopisu sodišču zapisal, da so »kriminalisti« vzpostavili stik z njim in izrazili željo, da bi jim dal informacije o Stephanu. Na prvem sojenju je pričal, da je zanje delal že prej v nekem drugem primeru, o katerem ne sme govoriti, med zadnjim pričanjem pa prvič navedel, da so bile informacije, ki so zanimale Tomaža, v prvi vrsti vezane na Milka Noviča in šele kasneje na slednjega v povezavi s Stephanom. Kot je znano, je bil Novič takrat priprt zaradi obtožbe, da je umoril direktorja Kemijskega inštituta, in kasneje oproščen.

Kraljevića so seznanili, da policija zanika sodelovanje z njim. Odvrnil je, da ni bil njen tajni sodelavec, ampak »le občan«. Kakor koli, sodišče bo zdaj na policijo naslovilo nova vprašanja. In sicer, ali je Kraljević res sodeloval s policistom ali kriminalistom z imenom Tomaž v kazenskem postopku zoper Noviča. In ali je sploh kak Tomaž sodeloval pri tej zadevi. Medtem Stephan ostaja v priporu. Zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti so mu ga odredili lani, takoj po prestani osemletni zaporni kazni. 

© Dnevnik