»Zavetišče za brezdomce je od leta 1988 delovalo kot razdelilnica hrane, v neposredni bližini sedanjega zavetišča, a na drugi lokaciji. Postopoma se je pojavila potreba po prostoru, kjer bi vse večje število brezdomcev lahko tudi prespalo. Z novembrom 1993 se je zavetišče preselilo v nove prostore, kjer ponuja možnost bivanja in hrano brezdomcem,« lahko o začetkih zavetišča v Poljanski ulici preberemo v monografiji Brezdomci v Ljubljani. Omenjeno zavetišče so porušili leta 2024, minuli mesec pa na isti lokaciji odprli Center za brezdomne Ljubljana, ki ga upravlja društvo Kralji ulice.

Mestno ubožnico na Vodmatu so svečano odprli leta 1901, služila pa je onemoglim, ki niso imeli doma. Velja za predhodnico tako zavetišča kot sodobnih socialnovarstvenih zavodov. Foto: DLIB

Prisilne delavnice in kaznilnice

Center je najnovejši objekt v arhitekturni zgodovini Ljubljane, ki je namenjen zavetju najbolj ranljivih prebivalcev našega mesta. »Prve tovrstne ustanove so se v Evropi pojavile od konca 16. stoletja. V habsburški monarhiji pa so takšne zavode ustanavljali od sredine 17. stoletja. Tradicionalno so kot svojevrstna socialna zavetišča delovali špitali, a s spremembo politik se je uveljavilo načelo prevzgoje,« je pojasnil Janez Polajnar, kustos ljubljanskega Mestnega muzeja.

Izjemoma so lahko v Cukrarni prenočili tudi zaposleni, ki še niso prejeli prve plače. Brez omejitev se je lahko uporabljala le dnevna ogrevalnica, kamor so se ljudje zatekli pred mrazom. Hrano so v Cukrarni dobili tudi revni delavci in družine. Zavetišče v Cukrarni je bilo mišljeno bolj kot prehodna rešitev, dokler se oseba ne postavi na lastne noge oziroma najde neko drugo rešitev.

Branka Grošelj, zgodovinarka

Na načelu prevzgoje je bila leta 1754 v Ljubljani ustanovljena prisilna delavnica na Žabjaku. Leta 1847 pa se je kaznilnica premaknila na Poljanski nasip, na lokacijo, kjer je zdaj Center za mentalno zdravje. »Ideja je bila, da bodo delavnice prevzgojile 'lenuhe in potepuhe' in jih navadile dela. Tako imenovani 'prisiljenci' so opravljali enaka dela kot kaznjenci – v prvi vrsti predenje, spiranje preje, barvanje in tkanje pa tudi krojaška in čevljarska dela.........

© Dnevnik