25 let po 11. septembru: zakaj teorije zarote še vedno ne umirajo
Mineva že kar četrt stoletja od dogodka, ki je na razmere v svetu v tem tisočletju zagotovo vplival najbolj. Pa čeprav mu resno konkurenco na globalni ravni dela vsaj pandemija covida-19, ob njej pa še številni bolj lokalni dogodki.
Beseda teče o dogodku, ki je kasneje postal splošno znan kar po datumu 9/11 in zaznamuje teroristični napad v ZDA 11. septembra 2001. Najprej na znamenita dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, v katera sta se zaleteli dve izmed štirih ugrabljenih potniških letal tistega dne nad ozemljem ZDA, nato na zgradbo Pentagona, na katerega je strmoglavilo tretje, medtem ko je četrto po revoltu potnikov padlo in se raztreščilo na ruralnem območju zvezne države Pensilvanija. In čeprav je pri tovrstnih dogodkih to že skorajda pravilo, se zdi, da je prav 9/11 tisti zgodovinski trenutek, ob katerega uradnih razlagah se pojavlja največ dvomov o resničnosti le-teh in ob katerem se vedno znova odpirajo stare rane in z njimi stara vprašanja, kaj se je resnično zgodilo, kdo je resnično stal za napadom in podobna.
Še več, medtem ko se vendarle še vedno večina sveta spominja žrtev in junaštva reševalcev, gasilcev in drugih, ob 25. letnici vztrajno rastoča skupina ljudi vidi ta dan povsem drugače. Zanje 11. september ni bil teroristični napad, temveč zapletena operacija ameriške vlade, ki naj bi si z žrtvovanjem lastnih državljanov utrla pot do geostrateških ciljev na Bližnjem vzhodu.
Je luknja res premajhna?
Jasno, ker se je vse skupaj zgodilo v času, ko je svetovni splet že na polno zagnal svoje motorje, so se različne teorije po raznih spletnih forumih začele širiti že kmalu po dogodkih. Dodaten zagon so jim dali kasneje ustanovljeni youtube in družbena omrežja, predvsem pa je priljubljenost teh teorij v veliki meri posledica dokumentarnega filma Loose Change, ki je izšel leta 2005 in je tezo o vpletenosti ameriških oblasti predstavil na prepričljiv, četudi popolnoma neznanstven način. Film, ki je stal vsega 2000........
