Dom II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer ponavadi potekajo kulturne prireditve in dogodki v občini, je bil pretekli ponedeljek nabito poln, vseh skoraj 420 sedežev je bilo zapolnjenih, preostali občani so stali. Razprava, ki se je odvijala, je bila namreč prepomembna, da bi jo izpustili. Po dveh desetletjih sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjševanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline je bil vendarle narejen korak naprej: prišlo je do njegove javne obravnave. Toda kot se je pokazalo, so rešitve, ki so jih snovalci DPN predvideli v Spodnji Savinjski dolini, vse prej kot sprejemljive za lokalno skupnost. Sporočilo tako občinskih oblasti kot prebivalcev je bilo jasno: takšen DPN je nesprejemljiv. Uničenih bo preveč kmetijskih zemljišč prve kategorije in kmetij, negotovost glede podtalne vode in pitne vode se bo samo še povečala, spremenjene bodo cele vasi, spremenila se bo klima v okolju, obenem pa DPN ne rešuje težav pri izvoru. Torej v samem zgornjem toku Savinje in pri urejanju njenih pritokov ter hudournikov.

Na kratko: državni prostorski načrt predvideva gradnjo osmih suhih zadrževalnikov in enega mokrega ter visokih nasipov ob Savinji, predvideva tudi nasipe in razlivna območja ob potoku Ložnica. Nasipi ob Savinji bi bili ponekod visoki tudi šest do sedem metrov in široki 45 metrov, obenem bi se neprekinjeno raztezali ob reki. Kaj pomeni ta višina, nazorno pove šestmetrski transparent, ki so ga domačini obesili na hmeljišče ob žalskem krožišču – toliko so namreč visoka hmeljišča. Večina suhih zadrževalnikov je predvidena v občini Žalec. Posegi se predvidevajo na 1080 hektarih, od tega je 800 hektarov najboljše kmetijske zemlje in velik del zemljišč prve kategorije. Od 170 do 340 hektarjev bi bilo trajno uničenih. Tu bi po novem stali veliki suhi bazeni, kjer bi se občasno zadrževala voda. Ta voda in vse, kar se v njej znajde, bi lahko stala tam več dni. Koliko, nihče ne ve, toda kmetom je jasno, tudi po izkušnjah od drugod, da je kmetovanje znotraj suhih zadrževalnikov nemogoče, čeprav projektanti trdijo drugače. V treh dneh v vodi zgnije prav vse, povedo, ostanki mulja, pesticidov in dolgotrajna zasičenost tal z vodo pa onemogočajo kakovostno pridelavo hrane.

»Kmetje in ostali občani ne nasprotujemo protipoplavni varnosti, temveč napačnim odločitvam, ki so predvidene v DPN. To, kar je sedaj na mizi, ni poplavna varnost Spodnje Savinjske doline, ampak zaščita Celja in Laškega. Predlagani ukrepi dolgoročno uničujejo dolino, njeno kmetijstvo, pitno vodo in ljudi, ki od zemlje živimo. To niso le obrobna zemljišča, to so njive, na katerih pridelujemo hrano,« je........

© Dnevnik