Največja opozicijska stranka SDS je pobudnica referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. V SDS so podpise za razpis zakonodajnega referenduma začeli zbirati 20. februarja letos in v nekoliko več kot dvajsetih dneh zbrali 47.000 podpisov. Za razpis referenduma mora pobudnik zbrati najmanj 40.000 podpisov volilcev.

V nedeljo bomo imeli tako že 24. zakonodajni referendum v zgodovini samostojne Slovenije in 30. referendum, če prištejemo še vse posvetovalne referendume preteklih let. To pomeni, da imamo v naši državi referendum v povprečju vsakih 14 mesecev.

Prvič smo bili državljani in državljanke na referendumu 8. decembra 1996, ko smo izbirali volilni sistem za volitve v državni zbor. Pobudo za prvi referendum v samostojni Sloveniji so podali v Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS, danes Slovenska demokratska stranka), že pod vodstvom Janeza Janše, državljani pa smo se opredeljevali o treh referendumskih vprašanjih. Referenduma se je udeležilo 38 odstotkov volilnih upravičencev. Za večinski volilni sistem je glasovalo 44,5 odstotka, za proporcionalnega 26,2 odstotka, za kombiniranega pa 14,4 odstotka volilcev. Ker nobeden od predlogov ni dobil zadostne 50-odstotne podpore, rezultati niso bili udejanjeni, nizko udeležbo pa se je pripisalo premajhni informiranosti volilcev.

Posvetovalni referendumi

2003 – o vstopu Slovenije v Evropsko unijo; o vstopu Slovenije v Nato

2006 – o občinah v Sloveniji

2008 – o pokrajinah

2024 – o rabi konoplje, o preferenčnem glasu, o prostovoljnem končanju življenja

Skromna udeležba je sicer skupna večini referendumov. Najmanj volilcev, 11,7 odstotka, se je udeležilo zakonodajnega referenduma o varovanju arhivskega gradiva leta 2014, le 11 odstotkov pa posvetovalnega referenduma o pokrajinah leta 2008. Največ, skoraj 58 odstotkov volilcev se je udeležilo referenduma o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ko je referendum potekal sočasno z drugim krogom predsedniških volitev. V povprečju pa se........

© Dnevnik