Poslanski mandat kot vroči krompir: funkcija vse bolj izgublja ugled
»Zahvaljujemo se vsem medijem in predstavnikom drugih političnih strank za vso skrb, ki jo namenjajo naši poslanski skupini. Naj vas pomirimo. Naša nova poslanka Martina Haring je odlična okrepitev naše ekipe! Gremo naprej. Še močnejši, še bolj povezani in še bolj odporni proti vsem pritiskom. Vse je točno tako, kot mora biti!« S temi besedami so v stranki Zorana Stevanovića skušali zmanjšati pomen dogajanja, v katerem so se poslanskemu mandatu po odstopu Borisa Mijiča, ki so ga bremenili hudi očitki o davčnih dolgovih in izigravanju delavcev, odrekli kar štirje kandidati, ki so za stranko kandidirali v ptujski volilni enoti.
Mandat ni vstopnica v prijateljski klub
Serijsko javno odklanjanje zakonodajne funkcije seveda ni nekaj, kar bi morala javnost na hitro pozabiti. Nasprotno: gre za pomembno javno vprašanje, ki pove veliko o stanju parlamentarne demokracije v državi. Nekdanji poslanec SD Dušan Kumer zavračanje poslanskih mandatov v stranki Resnica v prvi vrsti ocenjuje kot neodgovorno ravnanje do volilcev. Meni, da je odgovornost tako na kandidatih kot na stranki, ki jih je uvrstila na kandidatno listo.
»Prevzem poslanskega mandata ni vstop v neki prijateljski klub. Gre za najpomembnejšo funkcijo zakonodajne veje oblasti,« je jasen. Ob tem se sprašuje, zakaj ljudje sploh kandidirajo, če potem funkcije niso pripravljeni sprejeti. »Še najmanj je posameznik odgovoren stranki. Odgovoren si predvsem ljudem, ki so te........
