Govori se, da bo Miha Kordiš ustanovil novo stranko. Še bolj levo od Levice. Dobro, zakaj ne, vprašanje je edino, koliko bo ta stranka v resnici spremenila slovenski politični prostor. Moja teza je, da ne veliko. Seveda nisem prepričan, da imam prav, ampak takole nekako razmišljam.

Za začetek je treba ugotoviti, da se je Levica, ko se je odločila za sodelovanje v vladi, podala na zelo spolzek teren. Dejstvo namreč je, da je najmanjša stranka v koaliciji, kar v praksi pomeni, da je njen vliv omejen in da mora, če želi doseči vsaj nekaj ciljev iz svojega programa, delati številne kompromise. To je seveda neprijetno, predvsem pa ne zveni dobro v ušesih njenih podpornikov, ki so od stranke pričakovali bolj dosledno vztrajanje pri socialnih načelih. Osebno sicer menim, da je pot, ki jo je ubrala Levica, v osnovi konstruktivna: veliko lažje bi bilo, če bi stranka ostala v opoziciji in zgolj opozarjala na napake vlade, saj bi tako lahko ohranila neomadeževano podobo dosledno leve politične stranke, toda, strogo gledano, iz opozicije tudi ne bi mogla izpeljati nobenega projekta. V vladi lahko tako doseže vsaj nekaj, kar je navsezadnje verjetno cilj vsake iskrene leve politične agende, vseeno pa je cena za to razmeroma visoka: številni kompromisi z ostalimi strankami v opoziciji, ki puščajo vtis, da se je stranka odrekla svojem idealom, postala požrešna oblasti oziroma nerazločna od drugih bolj ali manj neoliberalnih političnih opcij in podobno. Ta cena je sicer še posebej visoka, ker je volilna baza Levice razmeroma specifična: kritično naravnana, idealistična, predvsem pa prepričana, da je politične cilje mogoče doseči že z nepopustljivo predanostjo lastnim vrednotam, tako da zelo veliko posluha za resnično – prej ali slej pragmatično – mehaniko političnih procesov niti nima. In se, kot rečeno, od stranke v prepričanju, da se je prodala, odvrača.

Nova politična stranka, Levo krilo Mihe Kordiša, bo po moji oceni s svojo bolj dosledno levo politično retoriko uspešno nagovorila velik del razočaranih podpornikov Levice, tako da je precej verjetno, da bomo imeli v naslednji sestavi parlamenta kar dve levi stranki, Levico in Levo krilo. Razen seveda, če bosta ena od njiju ali celo obe zaradi drobitve glasov izpadli iz igre. Ali je to dobro ali ne, je posebno vprašanje, bolj se mi zdi pomembno nekaj drugega: ali se bo Kordiševemu Levemu krilu posrečilo nekaj, kar se Levici ni? Gre za leve stranke simbolično in realno izjemno pomembno vprašanje naslavljanja delavskega razreda, ki naj bi bil po Marxu nosilec politične in ekonomske emancipacije v kapitalizmu. Leve stranke se namreč ves čas trudijo govoriti v imenu delavskega razreda, promovirati ukrepe, ki bi mu realno pomagali, in podobno, vendar pa se delavski razred, vsaj tisti tradicionalni ("modri ovratniki"), v teh politikah ne prepoznava in se že nekaj desetletij s svojimi volilnimi preferencami vztrajno premika na desno. To lahko vidimo na primer v Združenih državah, kjer so Trumpa v veliki meri podprli ravno nižji razredi, ali pa tudi pri nas, kjer nižje izobraženi volivci iz manj razvitih delov države pretežno podpirajo SDS. Leve stranke temu nasprotno voli zlasti visokoizobražena urbana populacija, tako da je situacija, ki jo imamo v Sloveniji, v tem pogledu........

© Večer