Naslov je namenoma provokativen. Izraz "Cigan" je žaljivka, ki jo mnogi še vedno uporabljajo za pripadnike romske skupnosti. Ljudje, ki soljudi neradi označujejo z žaljivkami, jih imenujejo Romi. Beseda Rom, tako kot Romi sami, izvira iz Indije in preprosto pomeni "človek".

Morda boste ugovarjali, da gre za novodobno prebujensko izmišljotino, usmerjeno proti tradicionalnim vrednotam in pogledom na svet, v katerem ni bilo prostora za Rome, ampak samo za Cigane. Do neke mere je to res. "Cigan" je bil tradicionalen in v preteklosti prevladujoč izraz za pripadnike romske skupnosti. Del koncentracijskega taborišča Auschwitz, v katerem so 2. avgusta 1944 nacisti umorili skoraj tri tisoč internirancev, med njimi veliko žensk in otrok, se ni imenoval Romski tabor, ampak Zigeunerlager. Na obletnico tega dogodka Romi in z njimi vsi, ki soljudi ne označujejo z žaljivkami, obeležujejo spomin na romski genocid.

Teh tri tisoč žrtev je zgolj manjši del vseh med drugo svetovno vojno pobitih Romov. Natančno število je težko določiti, a večina ocen se giblje med 300.000 in 700.000 žrtvami. Romski genocid mnogi imenujejo tudi "pozabljeni genocid", saj za razliko od drugih kategorij žrtev nacizma ni bilo veliko sistematičnega raziskovanja tega poglavja najbolj temačnega obdobja v novejši zgodovini. Spomin na romske žrtve nacizma je dolgo časa živel zgolj med Romi – v tišini, kot del ustnega izročila. Ni bilo institucij, držav, vidnih posameznikov niti kolektivnega občutka krivde ali odgovornosti, ki bi omogočili, da romske žrtve ne bi postale le statistični detajl v opombah pod črto zgodovinskih poročil.

Ena od pretresljivih osebnih zgodb iz tega obdobja je usoda deklice z žalostnimi očmi, ki na eni najbolj znanih fotografij iz časa holokavsta prestrašeno gleda s priprtih vrat živinskega vagona........

© Večer