Hibridni napadi, dezinformacije in tuje vmešavanje v demokratične procese so postali stalnica sodobne politike. Na nedavnem zasedanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu je romunski predsednik Klaus Iohannis izjavil, da so bile predsedniške volitve decembra v Romuniji tarča "agresivnih hibridnih ruskih napadov", ki so vključevali širjenje dezinformacij, proruske vsebine na družbenih omrežjih, kibernetske napade in koordinirane manipulacije. Po njegovih besedah so bili ti napadi obsežni, kompleksni in usklajeni – delo države, ne posameznikov.

Podoben scenarij se je pred kratkim odvijal tudi na Češkem, kjer so obveščevalne službe razkrile mrežo ruskih vplivov, ki je uporabljala spletne portale, lažne račune in interne kanale za širjenje proruskih sporočil ter diskreditacijo prozahodnih politikov. Del te mreže je bil tudi portal Voice of Europe, registriran v Pragi in financiran z ruskimi viri, ki je objavljal proruske vsebine ter podpiral evroskeptične in radikalne stranke. Portal je znan tudi pri nas – rad je objavljal prispevke in intervjuje nekaterih slovenskih politikov z desnega roba političnega spektra.

Boj proti hibridnim napadom in dezinformacijam je zato postal ena najpomembnejših varnostnih prioritet Evrope. Če ne bomo znali zaščititi lastnega informacijskega prostora, bodo zaman vse investicije v drone, topove in tanke. Koliko pozornosti Rusija v hibridni vojni namenja Sloveniji, je težko oceniti. Po eni strani izjave in stališča nekaterih vidnih posameznikov kažejo, da kar precej, po drugi strani pa za zdaj še ni trdnih dokazov. Seveda pa obstaja tudi možnost – četudi majhna –, da je Putin v Slovenijo res pošiljal agente zgolj zato, ker ga je zanimal naš trg z umetninami.

Kakorkoli, z bojem proti dezinformacijam se ukvarjajo vsi, a za zdaj še nihče ni našel res učinkovitega načina. Razlog je preprost: uspešen boj proti hibridnim napadom zahteva celo paleto dejavnosti, ki jih je treba izvajati hkrati. Kaj vse to pomeni, lahko ponazorimo s poskusi Jamieja........

© Večer