Ko smo si s skupnimi močmi prizadevali ustanoviti Filozofsko fakulteto (FF) Univerze v Mariboru (UM), smo imeli v mislih kot vodilo predvsem dva cilja: prvič, da bi dvignili raven študija in raziskovalnega dela, in drugič, da bi uvedli v univerzum zaposlenih (profesorjev in vsega nepedagoškega podpornega kadra) in študentov vrednote, ki so neizbežno povezane in tvorijo bistvo pojma humanitas, to je človečnosti. Samo tako je bilo mogoče UM pripisati ime univerza v pravem pomenu te besede. V središču studia humanitatis so ljudje in njihova kultura, pri čemer humanistične študije uporabljajo analitične in kritične metode raziskovanja, ki so izpeljane in temeljijo na cenjenju človekovih vrednot in na enkratni zmožnosti človekovega duha, da izrazi samega sebe. Človek bi brez pomoči humanističnih ved brezciljno taval in se opotekal v oceanu na videz medsebojno nepovezanih dejstev in dogodkov in se vdal brezupu, ker ne bi mogel ugledati tistih niti, ki tvorijo naše družbeno tkivo in osmišljujejo naša življenja.

Samoumevno je, da mora biti vsak predavatelj na humanistiki kritičen tako v oceni snovi in gradiva, ki ju predava, kot tudi kritičen do ravnanja in odločitev vodstva in stanja medosebnih odnosov na svoji matični ustanovi. Kritičnost in iskrenost sta sine qua non zahtevi poučevanja in vzgoje vseh generacij študirajočih in tudi medosebnih odnosov. Vsakdo, še posebno na položaju, ki se ob........

© Večer