V eni prejšnjih kolumn sem pisal o izginotju sramu. Odziv me je presenetil. Očitno je zadela občutek, da se je v našem javnem življenju nekaj spremenilo. Ljudje počnejo in govorijo stvari, zaradi katerih bi se nekoč vprašali, kaj si bodo mislili drugi. Danes se ne opravičijo, ampak žalitev podvojijo. Ne umaknejo se, ampak napadejo tistega, ki jih je zalotil. In njihovi jim ploskajo. Ostalo pa mi je še neprijetnejše vprašanje: kdo je danes dober človek?

Vprašanje zveni otroško. Odrasli znamo o ljudeh govoriti bolj zapleteno. Poznamo njihove položaje, interese in povezave. Vemo, komu pripadajo, ocenjujemo njihovo uspešnost in vplivnost. Če nas kdo vpraša, ali so dobri ljudje, pa iščemo besede. Čeprav živimo na družbenih omrežjih, velikanskih strojih moralnega razsojanja. Vsako jutro dobimo nove krivce in žrtve. Nekoga je treba obsoditi, drugega braniti, tretjega izključiti. Še pred jutranjo kavo smo tožilci, sodniki in porota. O drugih imamo sodbo, še preden imamo vprašanje.

Najprej nas zanima, kam kdo sodi. Je levi ali desni, liberalen ali konservativen, naš ali njihov? Sledijo narodnost, vera, spol, generacija, družbeni razred. Vse to pomaga razumeti njegovo življenje, ne pove pa, kakšen človek je. Lahko deli vsa moja politična prepričanja in je slab človek. Lahko se z njim ne strinjam skoraj o ničemer in mu zaupam ključe stanovanja. To iz vsakdanjega življenja poznamo. V javnem pa se vedemo, kot da je nemogoče.

(POGLED) Kolumna Dejana Verčiča: Družba brez sramu

Dolga stoletja je bilo eno osrednjih vprašanj zahodne etike vprašanje značaja. Aristotela ni zanimalo samo, katera dejanja so pravilna, ampak kakšen človek moraš postati, da boš ravnal prav. Od tod vrline: pogum, pravičnost, zmernost, velikodušnost, razumnost. Krščanstvo vprašanje dobrega življenja razvija v jeziku kreposti, greha, vesti in odrešenja ter poudarja vero, upanje in ljubezen. Tradiciji se razlikujeta, vendar si delita pomembno domnevo: človekovo življenje je tudi naloga oblikovanja lastnega značaja.

Ta misel ima mesto tudi v liberalni filozofiji. John Stuart Mill je svobodo povezoval z razvojem individualnosti, samostojne presoje in značaja. Človek potrebuje svobodo, da izbira svojo pot, vendar se z........

© Večer