Osrednji Dnevnik TV Slovenija, minuli petek. Večinoma nasmejan Saša Kranjc tokrat brez nasmeška: "Možnost tretje svetovne vojne ali jedrskega konflikta vpliva na moj vsakdan - to pravi, po najnovejši poizvedbi javnega mnenja agencije Valicon, že več kot tretjina Slovenk in Slovencev. Kaj pa pravijo pristojni v državi? Na zaostrene varnostne razmere je z dramatičnim sporočilom ob Dnevu policije opozoril tudi notranji minister Boštjan Poklukar". In kaj je izjavil minister? "Varnostne romantike je v Sloveniji konec!"

V nadaljevanju prispevka izvemo, da omenjeni scenariji skrbi ali straši ne le nekaj več kot tretjino ljudi, ampak kar 40 odstotkov, 10 več kot mesec poprej. Hudo! Se pa takoj vprašam, kako to, da se nas, na mirovniških shodih, kot nedavno ob državnem prazniku, v Ljubljani in Kopru, če je ta skrb tako izrazita in razširjena, zbere le peščica, nekaj sto do največ tisoč? Sodeč po tem, bi rekel da nas je resno zaskrbljenih izredno malo, od 0,010 do 0,050 odstotka celotne populacije, sicer bi trgi in ulice zahtevajočih politike, ki bodo preprečile, da se najhujše zgodi, pokali po šivih… Če pomislim samo na polnoletnike, zbrati bi se nas moralo od 500 do 600 tisoč. Diskrepanca, ogromna. Kako naj si jo pojasnim? Jah, le tako lahko, da so preostali 39,950 odstotka, ki jih na protestih ni, prepričani, da se proti temu ne da storiti ničesar, ker da nam je to morda zapisano v usodi, oziroma da ni človek tisti, ki o tem odloča, da niso to naši vodilni, med katerimi tudi minister, ki nam sporoča, da varnostne romantike ni več.

Nek mimoidoči mlajših let v Ljubljani je na vprašanje novinarke, kaj si o tem misli, kratek: "Se ne sekiram s tem dost, pa se mi zdi, da se bodo že nekak zmenili, fantje." Aha, si rečem, tale mladenič očitno ne sodi k 40 odstotkom, ker računa na razsodnost politike in politikov.

Pa se znova vprašam: ali me daje preganjavica, ker mi tovrstnega zaupanja v odločevalce ne "rata" deliti, zato o tem pisarim, pa hodim na........

© Večer