Mladi v svetu brez opore in perspektive
Prvenec severnomakedonske režiserke Kosare Mitić šokira že s prvim kadrom najstniškega seksa, ki se začne navidezno konsenzualno, preden se dinamika moči nenadoma spremeni in odnos postane posilstvo. Kamera, prikovana v bližnji kader dekleta, ki jo v blazino tišči roka sošolca, tako že takoj nakaže, da gre za film, ki gledalcu ne prizanaša, temveč ga direktno sooči z nasiljem in njegovimi daljnosežnimi posledicami. Za film, ki se zaveda, da nasilje ni zgolj posledica vedenj deviantnih posameznikov, temveč rezultat družbenega sistema, ki tovrstne vedenjske vzorce tolerira, vzdržuje in reproducira.
Ko se nekaj mesecev kasneje Sarin razred odpravi na večdnevni šolski izlet v Bitolo in Solun, se v zaprtem prostoru avtobusa takoj vzpostavijo razmerja med sošolci in nemočnima........
