Minila so skoraj štiri leta, odkar smo v Dnevnikovi prilogi Objektiv in v časopisu Dnevnik objavili serijo člankov, v katerih smo razkrili domnevno spolno zlorabo mladoletnih deklet v enem od ljubljanskih konjeniških klubov. Maja je bila ob prvi zlorabi stara enajst let, Zala (imeni zaradi zaščite identitete nista pravi) pa dvanajst. Posilil naj bi ju polnoletni trener jahanja, zlorabe in posilstva pa so sčasoma postali redni. Od takrat je minilo približno petnajst let. Skoraj štiri leta po objavi in več kot tri leta in pol po policijski ovadbi sodna preiskava na ljubljanskem okrožnem sodišču še ni zaključena.

»Jokala sem, kričala nanj, držal me je za usta, da me ne bi slišali njegovi starši, če bi slučajno bili doma. Ugasnil je luči, spustil rolete. Zdaj si dovolj stara, da lahko poskusiva še kaj drugega. Na polno je silil vame, a nikakor ni šlo. Potem me je obrnil. In takrat mu je uspelo,« je o enem najhujših trenutkov v svojem življenju pripovedovala Maja. »Ja, enkrat me je tudi na silo. Šla sva plavat, bilo je mrzlo in tam je bil neki otoček. Rekla sem mu, da nočem. Vseeno me je. Na kamnih …« pa nam je zaupala Zala. Spolno sta občevala brez zaščite, in to vedno. Ker je on tako hotel.

Tako Maja kot Zala sta rosno mladi vzljubili konje in konjeništvo. Na trenerja sta bili navezani, zaupali sta mu, njiju in druge varovanke je pogosto peljal na pico, jim spekel palačinke ter jih nato razvozil domov. »O tem, kar se mi je zgodilo, dolgo nisem govorila z nikomer. Bilo me je sram, počutila sem se krivo, vedela sem, da sem bila premlada za te stvari. Jasno mi je bilo, da me je k temu prisilil, ampak vseeno sem bila prepričana, da me bo vsak, ki bi mu povedala, nadrl. Mislila sem, da sem kriva za to, kar se mi je zgodilo,« je v uredništvu Dnevnika pred štirimi leti........

© Dnevnik