Na podlagi preliminarnih ocen je Sloveniji pred enim letom grozilo, da bi lahko imela zaradi previsokih emisij toplogrednih plinov nekajstomilijonske izdatke. Po zakonodaji Evropske unije mora tudi Slovenija med letoma 2021 in 2030 postopno zmanjševati izpuste toplogrednih plinov. Pri tem se ne upoštevajo le neposredne emisije iz prometa, industrije ali energetike, ampak tudi spremembe v količini ogljika, ki ga narava lahko veže ali sprosti. Gre za tako imenovani sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Ta sektor vključuje emisije in ponore ogljika (proces odvzema ogljikovega dioksida iz ozračja) na kmetijskih in gozdnih površinah – na primer v lesni zalogi, tleh, odmrlem drevju ter v lesnih izdelkih, izdelanih v Sloveniji. Daleč največji vpliv pri doseganju ciljev sektorja ima lesna zaloga, ki predstavlja razmerje med prirastom in posekom dreves.

Toda po najnovejših analizah bi se lahko Slovenija izognila visokim stroškom zaradi neto emisij toplogrednih plinov. Kot je pojasnil raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije dr. Boštjan Mali, se je lesna zaloga v zadnjem času povečala.

Po besedah dr. Primoža Simončiča, raziskovalca z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki ga je do februarja 2023 deset........

© Dnevnik