V praksi pa gre za povsem nelogičen fenomen: zbere se nekaj deset ljudi, ustanovijo politično stranko in če dobijo dovolj glasov, lahko (so)upravljajo državo. In koga predstavljajo te osebe? Najprej samega sebe. Ko so izvoljeni, predstavljajo politično stranko, ne pa določenega kroga ljudi, ki jih zastopajo. Volilni sistem je tako slabo zamišljen, da bi teoretično vsi izvoljeni poslanci lahko bili iz istega kraja, lahko bi stanovali v istem bloku in bili bi lahko vsi v sorodu. To dejstvo dokazuje nesmiselnost volilnega in s tem političnega sistema, ki v osnovi ni demokratičen, niti ni predstavniški, saj izvoljeni predstavljajo svoje stranke, ne pa konkretne množice oseb v nekem kraju. Kako naj poslanci predstavljajo ljudi, če pa se z njimi ne morejo posvetovati, saj ne vedo, kdo jih je izvolil?

Prav zato lahko tako poslanci kot njihove stranke delajo, kot se jim zdi, suvereno in brez pravih omejitev upravljajo, ugrabljajo državo. Če pogledamo na politične stranke, vidimo ozek krog ljudi na vrhu, ki skrbi predvsem za sebe in dobrobit prijateljev. Finančnih afer je........

© Dnevnik