Nedavno je bila objavljena zaskrbljujoča ugotovitev, da je Ljubljana med najslabšimi mesti po onesnaženosti zraka in da imajo prebivalci prestolnice pričakovano življenjsko dobo eno leto krajšo (!), kot je slovensko povprečje. To naj bi bila posledica onesnaženosti zraka, ki je posledica, saj vemo česa, predvsem prometa, številnih kurišč in geografske lege. In kljub temu, da to vemo, delamo stvari, ki jih noben pameten in v prihodnost usmerjen narod ne bi počel. Dasiravno nisem strokovnjak za urbanistično načrtovanje, si bom drznil komentirati pretekle, sedanje in tudi bodoče odločitve mestnih urbanistov.
Takorekoč v živo sem spremljal razvoj Ljubljane od poznih petdesetih let dalje. Narejeno je bilo res veliko dobrega na raznih področjih, pa tudi mnogo slabega. Dotaknil se bom le nekaj slabih odločitev, ki so za dolgo let bistveno skazile »najlepše« mesto na svetu.
Okrog leta 1960 se je pričelo načrtovanje in kmalu tudi izgradnja sedanje glavne stavbe UKC tik ob že prej zgrajeni Polikliniki. Temu je sledila izgradnja številnih drugih za........

© Dnevnik