menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

Prezrte freske, mozaiki in reliefi na ljubljanskih stavbah in ulicah

13 0
26.11.2025

V času Jugoslavije je bilo za slovenske javne ustanove naročenih veliko likovnih umetnin. Reliefi, stenske poslikave, mozaiki, kipi in tapiserije so naselili upravne in kulturne ustanove, vrtce, bolnišnice, banke, urade, tovarne, trgovine, restavracije, hotele in gostilne. V številne tedaj nove ali preurejene stavbe javnih služb in družbene infrastrukture nove države je bila tako vključena posebej zanje zasnovana likovna oprema. To so vanje umeščali predvsem zaradi dekorativnosti, pa tudi vzgojnega potenciala oziroma ideološke podstati, ko si je oblast zlasti v prvih letih nove države prizadevala legitimirati nastalo politično realnost in širiti njene vrednote. To se je sicer, v smislu vsebinskega naboja umetnin, po obdobjih precej spreminjalo; če so v prvih letih po vojni javne umetnine prinašale predvsem tematiko NOB in realistično formo, so sčasoma nastajala tudi bistveno bolj modernistična in abstraktna dela, je pojasnila umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar, vodja projekta Umetnost za skupnost. Ta s ciljem evidentiranja in vrednotenja likovnih del, naročenih za slovenske ustanove med letoma 1945 in 1991, poteka pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Raziskovalci pa se tako posvečajo kulturni dediščini, ki se je po osamosvojitvi znašla v drugačnih družbenih okoliščinah, v katerih sta se spremenila pomen in percepcija teh likovnih del. Med njimi so marsikatera spregledana ali pozabljena in uničena ali so v slabem stanju. Zato nastaja evidenca teh umetnin, ki bodo v naslednji fazi tudi umetnostnozgodovinsko ovrednotene. Umetnin, nastalih za slovenske ustanove v jugoslovanskem obdobju, pa po besedah vodje raziskovalnega projekta ni malo in je njihova številnost presegla prvotna pričakovanja. Po sedanjih ocenah je tovrstnih javnih umetnin na območju Slovenije več kot 600, od tega v Ljubljani okoli 100. To med drugim kaže, kako vidno vlogo je imela umetnost v tedanji družbi.

Sgraffito Marija Preglja v Stolpu strelcev iz leta 1951. Foto: Jaka Gasar

Največje........

© Dnevnik