menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

Kakšen bo odnos med srbskimi študenti in njihovimi poslanci?

92 0
yesterday

V torek bo potekala konstitutivna seja nove srbske skupščine, potem ko je pred tremi tedni na predčasnih parlamentarnih volitvah zmagala Študentska lista (SL) s 53,7 odstotka glasov, kar ji je prineslo 140 od 250 poslancev. Tako se je končala 14-letna vladavina Aleksandra Vučića in njegove Srbske napredne stranke (SNS), ki je tokrat s svojo listo pristala pri 39,5 odstotka glasov in 103 poslancih.

Glavno vprašanje pred začetkom zasedanja nove skupščine je, kakšen bo odnos med poslanci Študentske liste in študentskim gibanjem, ki se še naprej organizira prek plenumov. Srbski pisatelj in analitik Marko Vidojković meni, da bodo vsaj na začetku poslanci SL odločitve sprejemali po posvetovanju s študentskim gibanjem oziroma  plenumi. »Število plenumov in njihova sestava še naprej ostajata skrivnost,« pravi, »odgovor na vprašanje, kako bodo dolgoročno ravnali poslanci SL, pa bomo dobili po nastanku nove vlade.«

poslopje srbske skupščine Foto: ZUMA/Reuters

Slovenski analitik profesor Faris Kočan pravi, da je ključno tudi vprašanje, kako bo študentsko gibanje svojo mobilizacijsko moč prevedlo v institucionalno sposobnost vladanja. »Študentski plenumi so svojo legitimnost gradili na horizontalnem odločanju, kolektivni odgovornosti in zavračanju politične hierarhije, medtem ko parlamentarna demokracija nujno temelji na predstavništvu, delitvi pristojnosti in individualni odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Tu nastaja precej zanimivo trenje,« razmišlja Kočan. Poslanci SL so namreč svoj parlamentarni mandat dobili od volilcev in njihova odgovornost odslej presega gibanje, ki jih je predlagalo za poslance.

Kočan predvideva, da bodo plenumi določali le širšo programsko usmeritev in nadzorovali uresničevanje predvolilnih zavez, operativno odločanje pa bo v rokah poslancev SL in vlade. Plenumi torej naj ne bi neposredno usmerjali vsakodnevnega dela parlamentarne večine in prihodnje vlade. »Takšna ureditev bi ustvarila dva vzporedna centra političnega odločanja, pri čemer bi eden nosil ustavno odgovornost, drugi pa dejansko politično moč. To bi bilo problematično predvsem zato, ker je bila osrednja zahteva študentskega gibanja prav odprava........

© Dnevnik