Osemnajst let je minilo od takrat, ko se je znana vrtnarka in agronomka Fanči Perdih podala na neznano polje ekološke pridelave in semenarstva v enem, in bila je prva, ki je ponudila slovenskemu trgu slovenska ekološka semena zelenjadnic. Na vprašanje, zakaj kooperativa Amarant, ki je še vedno edina ekološka semenarska hiša pri nas, Fanči enostavno odgovori: »Pojavila se je potreba. Ugotovili smo, da če hočemo delati sonaravno, ekološko, po biodinamiki, potrebujemo semena, ki so prilagojena na naše okolje in so bolj odporna.« Potem ko je zaplavala, ni bilo več vrnitve, delo jo je tako posrkalo, da še sama sebe ne dohaja, v smehu pravi. »Veliko je dela in veliko izzivov me še čaka. Toda počasi predajam glavnino dela mlajši generaciji, sama pa se bom bolj posvetila strokovnim nalogam, prenosu znanja ter ozaveščanju in promociji ekološkega kmetijstva.«

Fanči Perdih je bila v letih, preden je ustanovila Amarant, zaposlena zunaj svojega poklicnega področja in istočasno aktivna članica biodinamičnega društva Ajda. Tam je začela tlakovati svojo semenarsko pot. Spoznala je, da ji, čeprav je vrtnarila od mladih nog in je že kot otrok tesno sledila svoji mami na vrtu, vse znanje o agronomiji daje le vpogled v to, kako malo ve o delovanju rastlin.

Reklamacije rešuje sama, ker le tako dobi neposreden odziv na svoje delo. / Foto: Bojan Velikonja

»V društvu smo se učili delati sonaravno, torej ekološko, kar pa je pomenilo, da potrebujemo semena, ki so prilagojena za ekološko pridelavo. Toda vsa ekološka semena, ki so bila na razpolago, so prihajala iz drugih držav. Ko pa si prinesel seme iz nekega drugega vremenskega okolja v naše, so rastline potrebovale vsaj eno leto, da so se prilagodile, zato rezultati niso bili takšni, kot bi si želeli. Ugotovili smo, da če so semena, po domače rečeno, domorodci, so bolj prilagojena, ker so se skozi leta in desetletja navadila na naše robustne pogoje. Pri konvencionalni pridelavi rastlinam dodajajo hranila in pesticide, da uravnavajo njihove zahteve in potrebe, sama pravim, da so take rastline otopele tako kot odvisniki na igli. Sonaravna pridelava, ki je brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, pa postavi rastline v prostor, da si morajo same izboriti svoje mesto, zato potegnejo iz zemlje vse, kar potrebujejo. Tako se odrazi njihova prava narava,« je Fanči Perdih spregovorila o času, ko je še nabirala znanje in ga obenem........

© Dnevnik