Na ta dan leta 1970 je Moamer Gadafi formalno postal predsednik libijske vlade, potem ko je prevzel položaj premierja in voditelja države v okviru revolucionarnega sveta, ki je bil ustanovljen po državnem udaru 1. septembra 1969. Gadafi je bil že od samega začetka vodja libijske revolucije, formalno pa je začel delovati kot premier šele na ta dan. To je bil pomemben korak v konsolidaciji njegove oblasti.

Njegov režim je sledil nacionalističnim, socialističnim in panarabskim idejam. Ena izmed prvih odločitev njegove vlade je bila nacionalizacija ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti naftne industrije, kar je močno povečalo prihodke Libije in okrepilo njen mednarodni vpliv. Vmes je izgnal večino tujih vojaških baz iz države ter se začel bratiti z drugimi arabskimi in afriškimi državami. Gadafijev vzpon na oblast je pomenil prelomnico v libijski zgodovini, saj je odpravil monarhijo in uvedel nov politični sistem, ki ga je imenoval ljudska demokracija. Pozneje je oblikoval svojo ideologijo, ki jo je zapisal v zeleno knjigo kot temelj svoje politike.

Prvega septembra 1969 je Gadafi izvedel vojaški udar proti libijskemu kralju Idrisu I., medtem ko je bil stari in bolni kralj na zdravljenju v Turčiji. Gadafi je imel šele 27 let, a je bil ambiciozen in kmalu je postal vojaški častnik. Skupaj s še drugimi mladimi častniki so formirali revolucionarni poveljniški svet (RPC) ter se povzpeli na oblast, tako rekoč brez prelite kaplje krvi, a navdihnjeni z arabskim nacionalizmom (Gadafi je že od nekdaj občudoval egiptovskega voditelja Gamala Abdela Naserja), idejami panarabizma, protiimperializma ter socialističnimi vrednotami.

Polkovnik Gadafi je Libiji, ki je........

© Dnevnik