Evropo je zajel val protestov. Francija, Italija, Španija, Grčija, Albanija … Razlogi za nezadovoljstvo v omenjenih državah so sicer raznoliki, vendar pa je povsod ob zaostrenih političnih razmerah v ospredju sporočilo, da sedanje razmere zaradi vse višjih življenjskih stroškov vse več prebivalcem ne omogočajo dostojnega življenja.

Po podatkih Eurostata je praktično v vseh državah, kjer trenutno potekajo protesti, visoka stopnja tveganja revščine. V Franciji je lani pod pragom tveganja revščine živelo 16,3 odstotka ljudi, v Italiji 18,6, v Albaniji 19 odstotkov, v Španiji 19,5, v Grčiji 19,6 odstotka. EU je sicer lani zabeležila v povprečju 16,3-odstotno stopnjo tveganja revščine, kar pomeni, da je revščini izpostavljenih več kot 70 milijonov ljudi. Najvišji delež prebivalstva pod pragom tveganja revščine so imeli v Litvi (22,6 odstotka), Latviji (22 odstotkov) in Bolgariji (21,2 odstotka). Najnižjega pa na Češkem (9,6 odstotka), Danskem (11,8 odstotka) in Slovaškem (12,2 odstotka).

Čeprav je Slovenija s stopnjo tveganja revščine (še) pod povprečjem EU, pa je skrb vzbujajoča njena hitra rast. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je leta 2025 pod pragom tveganja revščine živelo 14,3 odstotka oziroma 298.000 oseb, kar je 1,1 odsotne točke oziroma 22.000 ljudi več kot leta 2024 in 55.00 več kot leta 2021, ko je bila stopnja tveganja revščine 11,7-odstotna. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 8,6 odstotka in se je v primerjavi z letom 2024 zvišala za 1,3 odstotne točke. To pomeni, da je v najmanj treh od zadnjih štirih let pod pragom tveganja revščine živelo približno 157.000 ljudi.

Povpraševanje po humanitarni pomoči že več let vztrajno raste, pri čemer v humanitarnih organizacijah opažajo, da postaja vse izrazitejši problem prehranska negotovost. Fotografija je simbolična. Foto: Luka Cjuha

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo lani v Sloveniji znašal 1021 evrov na mesec in je bil za 40 evrov višji kot leto prej. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2144 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1531 evrov na mesec.

V humanitarnih organizacijah opozarjajo, da se vsako jesen z začetkom kurilne sezone močno poveča tudi število prošenj za pomoč pri plačilu stroškov ogrevanja in elektrike ter nakupu energentov, kot so drva in kurilno olje. Po podatkih Sursa je bila energetska revščina gospodinjstev v Sloveniji lani 6,8-odstotna. Energetsko revnih naj bi bilo približno 59.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo okoli 100.000 ljudi oziroma 10.000 manj kot leto prej. Enako kot leto prej je bil tudi lani delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,2 odstotka).

Prejemki premožnih rastejo hitreje kot plače revnih

Kako je mogoče, da se revščina v Sloveniji stopnjuje, ko pa imamo po drugi strani eno najvišjih gospodarskih rasti v EU (v letošnjem drugem četrtletju je BDP porasel za kar pet odstotkov),........

© Dnevnik