Izgorelost je po mednarodni klasifikaciji opredeljena kot stanje skrajne energetske izpraznjenosti in izčrpanosti, ki lahko vodi v popoln čustveni in telesni kolaps. Sindrom izgorelosti naj bi bil posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki nastane zaradi prevelikih obremenitev na delovnem mestu in pretirane želje po perfekciji.

Izgorelost se po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) najpogosteje pojavlja v delovnih okoljih, za katera so značilni velik časovni pritisk, previsoke delovne zahteve, konflikti v delovnem okolju in nejasnost vlog, pomanjkanje povratnih informacij ter nizka stopnja avtonomije zaposlenih. »Dodatne dejavnike tveganj v organizacijah predstavljajo značilnosti, kot so stroga hierarhija ter nasprotja med notranjimi vrednotami organizacije in vrednotami, ki jih organizacija komunicira navzven,« ugotavljajo na NIJZ.

Čeprav je izgorelost v letu 2024 predstavljala le 0,03 odstotka vseh bolniških odsotnosti v Sloveniji, pa skrbi podatek, da se ta sindrom zadnja leta močno povečuje. Po podatkih NIJZ se je število primerov izgorelosti od leta 2014, ko jih je bilo zabeleženih 208, lani zvišalo na 1810, število izgubljenih delovnih dni na ta račun pa s 4980 na kar 96.698. Ob tem se je povprečno trajanje bolniškega staleža zaradi izgorelosti v zadnjem desetletju povečalo z nekaj manj kot 24 dni na 53,4 delovnega dne.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da je vse več zavedanja o psihosocialnih tveganjih tudi med delodajalci.........

© Dnevnik