Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal napotitev velike vojaške bolniške ladje na Grenlandijo, kar znova sproža ugibanja o novih diplomatskih napetostih med Združenimi državami Amerike in Dansko. Gre za potezo, ki nima precedensa v mirnodobnem času in ki sledi Trumpovim večletnim ambicijam po povečanju vpliva na tem strateško ključnem arktičnem otoku.

Trump je odločitev naznanil na svojem družbenem omrežju truth social, kjer je zapisal, da je plovilo »že na poti« in da bo pomagalo pri oskrbi bolnikov, ki naj na otoku ne bi imeli dostopa do ustrezne pomoči. 

Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je, kot povzema STA, danes poudaril, da je to avtonomno dansko ozemlje ne potrebuje. »Prebivalci Grenlandije imajo vso potrebno zdravstveno oskrbo. Dobijo jo na Grenlandiji, v primeru potrebe po specialističnem zdravljenju pa na Danskem. Torej ni potrebe po posebni zdravstveni pobudi na Grenlandiji,« je dejal obrambni minister za dansko radiotelevizijo DR.

Premier Grenlandije Jens-Frederik Nielsen pa se je z »ne, hvala« odzval na facebooku. »Z naše strani bo to ne, hvala lepa,« je zapisal v odzivu na Trumpovo zamisel o pošiljanju ameriške bolniške ladje na Grenlandijo. »Imamo javno zdravstvo, v katerem je zdravljenje brezplačno,« je dodal.

Neskladje med zmogljivostmi in potrebami

Ameriška mornarica upravlja dve plovili mercy, ki premoreta po 1000 bolniških postelj. Ti plavajoči medicinski centri so običajno rezervirani za območja, ki so jih prizadele katastrofalne naravne nesreče, kot so potresi ali hurikani, oziroma za velika vojna žarišča.

Objava ameriškega predsednika na družbenem omrežju / Foto: zajem zaslona

Strokovnjaki ob tem opozarjajo na nesorazmernost ukrepa. Celotna Grenlandija ima namreč le približno 57.000 prebivalcev, 1000 postelj bi teoretično lahko oskrbovalo skoraj dva odstotka celotne populacije hkrati. Trenutno pa tudi ni poročil o kakršnem koli nenadnem izbruhu bolezni ali humanitarni krizi, ki bi upravičevala tovrstno posredovanje.

Danski minister je še omenil, da ni seznanjen z morebitnim prihodom ameriške bolniške ladje. »Trump nenehno tvita o Grenlandiji. Torej je to nedvomno izraz nove normalnosti, ki se je uveljavila v mednarodni politiki,« je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Zaradi nedavnih vztrajnih Trumpovih groženj o priključitvi Grenlandije so sicer odnosi med zaveznicama v Natu že tako napeti. Dejanska napotitev ameriške bolniške ladje pa bi jih lahko znova zaostrila.

Ni pa še jasno, ali je ladja že na poti ali je Trump le objavil namero o njeni napotitvi. 

Ironija nedavnega sodelovanja

Napotitev ladje prihaja nekaj dni po tistem, ko so danske oborožene sile priskočile na pomoč ameriški mornarici. Danski helikopter je namreč  pred obalo Nuuka evakuiral člana posadke z ameriške podmornice, ki je potreboval nujno medicinsko pomoč, in ga prepeljal v lokalno kliniko v prestolnici. To dejstvo postavlja Trumpove trditve o »pomanjkanju pomoči na otoku« v vprašljivo luč.

Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, je že dlje časa v središču Trumpove zunanje politike. Predsednik je v preteklosti odkrito govoril o nakupu otoka, kar so na Danskem označili za absurdno. Čeprav je na januarskem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu omilil retoriko in izključil uporabo vojaške sile za aneksijo, je poudaril, da si prizadeva za »sprejemljiv dogovor«.

Analitiki ocenjujejo, da bi pošiljanje bolniške ladje lahko bilo oblika mehke moči ali pa preprosto provokacija, s katero želi Washington preveriti odločnost Danske in utrditi svojo prisotnost v regiji, ki zaradi taljenja ledu postaja vse pomembnejša za pomorski promet in črpanje naravnih virov.

Zadnja sprememba: 22. februar 2026, ob 16.16 – dodan odziv Grenlandije.

Sprememba: 22. februar 2026, ob 13.02 – dodan dodatni odziv danskega ministra.

Sprememba: 22. februar 2026, ob 12.55 – dodan odziv Danske.

© Dnevnik